Povezovanje znanstvenega raziskovanja in industrije, torej znanstvenikov in uporabnikov znanja, je vrednota, ki jo v naši državi poudarjajo že leta. Vendar je bilo vrednotenje (točkovanje) uspešnosti znanstvenikov, ki se potegujejo za denar na državnih razpisih, tako problematično, da so se na Agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS) odločili poseči v pravila. Zdaj se točke z oznako A3, ki jih raziskovalci dobijo za povezovanje z gospodarstvom in drugimi viri financiranja, prištejejo točkam A1 in A2, pridobljenim z objavami znanstvenih člankov in njihovo visoko citiranostjo.
Po robu zakona
A med raziskovalci so bili tudi takšni, ki so se – domnevno zaradi pomanjkanja točk A1 in A2 – usmerili predvsem v nabiranje denarja, torej pridobivanje točk A3. To so storili tako, da so za podjetja ali druge nedržavne organizacije pisali študije, poročila in mnenja. To je dajalo videz uspešnega sodelovanja z »zunanjim svetom«, predvsem pa boljši položaj na državnih razpisih. Kakšna je bila vsebina dela za zunanje naročnike, ni preverjal nihče.
»Zbiranje podatkov o A3 poteka brez dokaznih listin in zgolj na podlagi zneskov,« je opozorila skupina, ki je pregledala potek razdeljevanja denarja za znanstvene raziskave. Znanstveniki so nas že v preteklosti opozarjali, da je bilo kot vir raziskovalnih sredstev mogoče prikazovati celo denar, ki so ga podjetja raziskovalcem le posodila, potem pa se je vrnil v podjetja. Tudi to je raziskovalcem prineslo višje točke na državnih razpisih, zato naj bi se s kroženjem denarja ukvarjali celo kriminalisti.
In ne le to. »Prijaviti se je dalo zelo raznolike vire, tudi takšne za servisne dejavnosti, ki z raziskovalnim delom nimajo nič,« je dogajanje komentiral profesor Gregor Majdič z ljubljanske veterinarske fakultete.
Zakaj gospodarstvo nima denarja?
Točk A3 vsem zlorabam navkljub na ARRS ne bodo ukinili, bodo pa zahtevali prikaz izvora denarja. Prihodke bodo ločili tudi glede na vrsto izvora – gospodarske družbe, evropske in mednarodne projekte ter javna sredstva, ki ne spadajo pod ARRS. Poleg tega se ne bodo več preprosto seštevale s točkami A1 in A2, temveč bodo navedene ločeno. Ocenjevalci uspešnosti znanstvenikov se bodo tako lažje odločili, ali uspešnost vrednotiti visoko ali nizko, in sicer glede na to, kaj se od znanstvenikov pričakuje. Znanost namreč v nekaterih primerih potrebuje predvsem podjetne raziskovalce, v drugih pa ljudi, ki so izvrstni v temeljnem raziskovanju (a se na trgu slabše znajdejo).
»Točke A3 moramo ohraniti, saj raziskovalce spodbujajo k aplikativnejši znanosti, katere rezultat so konkretni izdelki,« meni direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo profesorica Tamara Lah Turnšek. »Vendar je treba te točke upoštevati samo pri aplikativnih razpisih, pri temeljnih pa ne.« Po njenem prepričanju je zmeda nastala tudi zato, ker je država ukinila samostojno tehnološko agencijo TIA, ki je spodbujala povezovanje med raziskovalno in gospodarsko sfero. Navidezno prikazovanje pridobivanja sredstev pa je po mnenju naše sogovornice predvsem posledica pomanjkanja denarja. Gospodarstvo bi namreč financiralo znanstvene raziskave, če bi imelo sredstva za to, je prepričana. »Vprašati se moramo, zakaj denarja v gospodarstvu ni.«
