Ameriška vlada se je v teh dneh Kitajski pritožila zaradi prikrite dejavnosti kitajskih agentov v ZDA. Gre za operacijo Lov na lisjaka, s katero poskušajo kitajske oblasti prek svojih agentov, ki v ZDA, Kanado in Avstralijo prihajajo kot turisti ali poslovneži, z grožnjami in izsiljevanjem bogatih kitajskih izseljencev doseči, da bi se ti vrnili v domovino. Včasih gre tudi za tajkune, proti katerim na Kitajskem poteka preiskava zaradi korupcije. Agenti, zaposleni na oddelku za pregon pri ministrstvu za javno varnost, jim med drugim grozijo, da se bo njihovim sorodnikom, ki so po njihovi preselitvi v tujino ostali na Kitajskem, slabo pisalo.
Pobudo za operacijo naj bi dal kitajski predsednik Xi Jinping, ki je v zadnjem času postal priljubljen zaradi svojega boja proti korupciji. V resnici prizanaša večini kitajskih milijarderjev in milijonarjev, njegov boj proti korupciji pa je predvsem sredstvo za odstranitev političnih nasprotnikov. O prepletenosti politične in ekonomske elite priča podatek, da je med 3000 člani kitajske Nacionalne ljudske skupščine vsaj 90 dolarskih milijarderjev.
Odprtih rok za bogate Kitajce
Na ameriškem pravosodnem ministrstvu zanikajo, da bi nudili zatočišče Kitajcem, ki so v domovini storili kaznivo dejanje. Prepričani so namreč, da pri omenjenih preganjanih Kitajcih ni dokazov o kaznivih dejanjih, katerih so obtoženi. Vsekakor so Američani v zadnjih letih z odprtimi rokami sprejeli na desettisoče bogatih Kitajcev, ki so za zeleno karto morali v ZDA vložiti okoli 400.000 evrov. Tudi oni so tako nekaj prispevali k sedanji solidni ameriški gospodarski rasti. Tako je razumljivo, da bi lahko Lov na lisjaka obremenil kitajsko-ameriške odnose in poslabšal možnosti za uspešen Xijev obisk v Beli hiši septembra.
Izseljenci običajno sicer ne porušijo vseh mostov za seboj, saj imajo skoraj vsi v domovini podjetja, vile in avtomobile. Veliko jih je za svoj vzpon hvaležnih tudi komunistični partiji. Toda ob socialnem dvigu so si zaželeli živeti v pravni državi, v kateri bi bili zaščiteni pred samovoljo trenutno najvplivnejših v partiji. Poleg tega bi radi uživali blagostanje v državah, kjer je manj gneče in se živi bolj zdravo kot na Kitajskem, v kateri je vsaka šesta smrt posledica onesnaženega zraka. Svojim otrokom pa bi radi zagotovili tudi dobro šolanje.
Leta 2011 je anketa, ki jo je izpeljal Rupert Hoogewerf, britanski strokovnjak za najbogatejše Kitajce, razkrila, da je več kot polovica kitajskih milijonarjev, ki jih je danes okoli dva milijona, izjavila, da želi zapustiti domovino in da bi se najraje naselila v ZDA, Avstraliji ali Kanadi.
Vendarle strah pred režimom
Pred tem je veljalo, da kitajski kapitalisti – lahko bi jim rekli tudi tajkuni – niso proti sistemu, ki ga vodijo komunisti, ampak so njegov del. Dobro naj bi se zavedali, da jim oblasti, lokalne in državne, omogočajo uspeh in bogatenje. Oblasti pa vedo, da potrebujejo njihov uspeh, saj ta omogoča izjemno gospodarsko rast, ki sedanjemu političnemu režimu, torej oblasti komunistov, zagotavlja legitimnost. Kot kaže izseljevanje, pa se kitajski bogataši v domovini, kjer vladajo komunisti, vendarle ne počutijo tako dobro. S svojim bogastvom, ki si ga niso vedno pridobili na pošten način in brez podkupovanj lokalnih funkcionarjev, bi se svobodneje in varneje počutili v državah liberalnega kapitalizma, kot so ZDA, Kanada in Avstralija. Skratka, ob izjemnem socialnem dvigu so si zaželeli življenja v pravni državi, v kateri bi bili zaščiteni pred samovoljo trenutno najvplivnejših v partiji, čeprav jim je največkrat ravno takšna samovolja oblastnikov pripomogla k bogatenju!
