Bivak je bil zasnovan na osnovi studia znotraj Šole za arhitekturo Univerze Harvard iz Bostona v ZDA, kjer so ameriški študentje pod mentorstvom Roka Omana in Špele Videčnik (OFIS Arhitekti) lani jeseni pripravili štirinajst projektov bivakov v slovenskih gorah. Pretežni del finančnih sredstev tega edinstvenega mednarodnega visokogorskega projekta v slovenskih gorah so prispevali sponzorji in donatorji iz tujine.

Izziv arhitektom, statikom in oblikovalcem

Projekti v visokogorju predstavljajo poseben izziv arhitektom, statikom in oblikovalcem. Razmere, ki jih pogojujejo veter, sneg, nevarnost plazov, razgiban teren, pripekajoče sonce in divji viharji, narekujejo posebne arhitekturne oblike in zasnove konstrukcije. Bivak je objekt, ki predstavlja prvinsko obliko, simbol zavetja. Namenjen je začasnemu zatočišču pred slabim vremenom, kot počitek ob izjemno napornih plezalnih ali pohodnih turah in podobno.

Arhitektka Špela Videčnik na vprašanje o tem, kaj dela visokogorske objekte tako posebne in zahtevne, pojasnjuje: »Oblikovanje interjerja narekuje skromnost, ki je povsem podrejena funkciji, saj mora v minimalnem prostoru zagotavljati zavetje in prenočišče tistih, ki se vanj zatečejo. Zunanjo obliko in izbor materialov pa pogojujejo ekstremne razmere v visokogorju.«

Značaj tradicionalne strme dvokapnice

Na osnovi tradicionalnih slovenskih alpskih arhitektur, stavbnih elementov, materialov, struktur in oblik so študentje pripravili različne koncepte. Izbrana je bila različica, ki najbolje povzema značaj strme dvokapnice, ki označuje številne tradicionalne lesene gradnje v slovenskih gorah. Oblika in nekateri detajli so bili glede na nasvete Anžeta Čokla ter statika delno spremenjeni in prilagojeni konkretni rabi, zahtevnim razmeram ter boljši funkcionalnosti.

Ker mora bivak v neokrnjeni visokogorski naravi slediti tudi določenim nenapisanim pravilom, arhitekt Rok Oman dodaja: »Lega v visokogorju narekuje spoštovanje naravnih danosti. Objekt mora biti fiksiran tako, da se skala in teren ohranjajo in čim manj poškodujejo. Izbor materialov, barv in struktur mora slediti naravnemu okolju, v katerem se objekt nahaja.«

Trije moduli in čudovit razgled

Bivak sestavljajo trije moduli. Vhodni modul je namenjen vstopu, spravilu opreme ter s priročnim pultom pripravi obroka. Srednji omogoča spanje in je s klopmi hkrati tudi prostor za druženje. V zadnjem je pograd namenjen izključno spanju. Z obeh strani se skozi panoramsko steklo odpira prelep pogled v dolino Kamniške Bistrice in na severni strani na Skuto in okoliške gore.

»Kljub majhnosti z vidika načrtovanja, logistike ter umestitve je bil projekt bivaka zahteven izziv za vseh več kot 50 sodelujočih, povečini strokovnjakov, ki imamo izkušnje z gradnjami v bistveno večjih merilih,« pripominja Špela Videčnik. Skoraj vsi udeleženci so v projektu sodelovali na prostovoljni osnovi s spoštovanjem in ljubeznijo do slovenskega visokogorja, katerih želja je, dodaja Anže Čokl, »da bo novi bivak planincem dolga leta odlično služil in da bodo skrbni, saj bo le tako ostal enako popoln.«