Splet je prihodnost trgovine, ugotavljajo v britanski družbi Forrester. Evropski potrošniki naj bi do leta 2020 prek spleta in različnih digitalnih kanalov opravili že več kot polovico vseh nakupov, pri čemer bo postal vse pomembnejši nakupni kanal pametni telefon. Vrednost spletnih nakupov v EU naj bi v petih letih dosegla 950 milijard evrov. Premik bo najočitnejši na severu Evrope.
V preteklih nekaj letih je bilo drugače, vsaj v Sloveniji, ki je kljub zadržanosti potrošnikov med krizo vztrajno lovila evropsko povprečje na področju spletnih nakupov. Delež potrošnikov, ki so v zadnjem času opravili nakup prek spleta, se je močno okrepil – z 31 na več kot 50 odstotkov (v EU s 50 na 63 odstotkov). Po statističnih podatkih iz leta 2014 je na spletu redno nakupovala dobra četrtina (26 odstotkov) slovenskega prebivalstva med 16 in 74 leti. Še pred petimi leti je bil ta delež skoraj polovico nižji (14 odstotkov). »Toda pričakovati je, da se bo rast spletne trgovine vsaj kratkoročno umirila,« so opozorili v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS).
Klasični trgovci na obrobju spletne trgovine
Slovenska trgovinska panoga se več kot očitno zgolj počasi pobira po krizi, za šibko potrošno vnemo prebivalstva pa ni imuna niti spletna trgovina. Letos sta vrata svojih spletnih strani zaprli priljubljeni modni prodajalni Fashion Days in Stilago. Prihodki družbe Gambit, ki upravlja spletno prodajalno Enaa, so dosegli vrhunec leta 2010 pri 23,3 milijona evrov, zadnja tri leta stagnirajo pri okoli 21,7 milijona evrov. Med velikimi igralci beleži razmeroma visoko rast Mimovrste, katerega prodaja je med letoma 2010 in 2013 zrasla za dobrih pet milijonov evrov na 24,8 milijona evrov. Podatkov za lani še ni.
Z upadanjem rasti spletne prodaje se sooča tudi Mercator, ki streže kupcem prek spleta že od leta 1999. »Vsako leto do leta 2010 smo beležili strmo rast tako v prometu kot po številu naročil, odtlej se je rast umirila,« so pojasnili v Mercatorju. Kupci sicer porabijo vse več za povprečni nakup prek spleta, a spletna trgovina še nekaj časa ne bo zamenjala klasičnih trgovin. »Spletni program je komplementarni, ne vzporedni prodajni kanal,« pojasnjujejo v Mercatorju, kjer na drugi strani opažajo rast obsega nakupov prek pametnih telefonov. Od januarja do sredine julija je bilo prek mobilnikov letos opravljenih 1,8 odstotka nakupov, 1,1 odstotne točke več kot v enakem lanskem obdobju.
Ambicije klasičnih trgovcev po odločnem prodoru na splet ostajajo za zdaj v večini primerov neuresničene. V Sloveniji ponujajo spletne nakupe Mercator, Tuš in E.Leclerc, v svetu pa je praksa bolj razširjena. Wal-Mart, največji trgovec na svetu z 2,2 milijona zaposlenih in 490 milijardami dolarjev prihodkov, je tako pred časom napovedal vojno spletnemu velikanu Amazon – vojno, ki jo trenutno izgublja. Nedavno je združil moči s kitajskim spletnim trgovcem Yihaodian, a to ne bo dovolj za prevlado na spletnem trgu. »Tudi domači klasični trgovci imajo podobne ambicije na slovenskem trgu, vendar imajo še slabše rezultate pri spletni prodaji kot Wal-Mart,« je poudaril Aljoša Domijan, prokurist in solastnik v podjetju Gambit (Enaa).
Slovenci raje kupujejo pri tujih spletnih ponudnikih
Klasični trgovci ne ogrožajo slovenskih spletnih trgovcev, saj večina potrošnikov na spletu ne kupuje živil, temveč tehnične izdelke (41 odstotkov) ali oblačila in obutev (40 odstotkov). Nekaj povsem drugega je konkurenca v tujini. »Če kupci nečesa pri nas ne morejo dobiti ali če je cena v Sloveniji precej višja, se brez zadržkov odločajo za nakupe prek spleta v tujini,« je pojasnil Domijan in dodal: »Celotna vrednost teh nakupov je po naši oceni višja od vrednosti spletnih nakupov v Sloveniji.« V Enaa spremljajo predvsem ponudbo v nemških spletnih trgovinah. Med Evropejci naj bi bilo sicer približno 40 milijonov potrošnikov – vsak dvanajsti –, ki nakupujejo na spletu v tujini.
