Arbitražni fiasko – nedovoljeno dogovarjanje med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik ter kasnejši nagli odstop Sekolčevega naslednika Ronnyja Abrahama – podpore slovenski vladi ni zmanjšal. Nasprotno: po avgustovski javnomnenjski raziskavi agencije Ninamedia je vlada v primerjavi z julijskim merjenjem, ki je bilo opravljeno pred izbruhom arbitražne afere, dobre tri odstotne točke pridobila. Da dela uspešno, meni 36,9 odstotka vprašanih (julija 33,6 odstotka), kot neuspešno pa jo vidi 58,2 odstotka (julija 60,5 odstotka). Tokratna podpora je celo druga najvišja v enajstih mesecih delovanja aktualne vlade – najbolj so ji bili anketiranci naklonjeni marca letos, ko jo je kot uspešno prepoznalo 37,7 odstotka vprašanih. Tudi premier Miro Cerar si je tokrat prislužil boljšo oceno kot pri zadnjem ocenjevanju njegovega dela marca letos. Tedaj so mu anketiranci namenili povprečno oceno 3,07, minuli teden pa 3,15. Ob tem spomnimo, da je najslabšo povprečno oceno – 2,85 – aktualni premier dobil decembra lani.
Velik padec Karla Erjavca
Rast podpore vladi je sicer nekoliko presenetljiva. Še zlasti če upoštevamo, da vprašani v javnomnenjski anketi, ki jo je agencija Ninamedia za Dnevnik opravila po izbruhu arbitražne afere konec prejšnjega meseca, krivca zanjo niso enotno iskali na hrvaški strani, temveč jih je 43 odstotkov menilo, da je za afero odgovorna slovenska stran, 49 odstotkov pa jih je s prstom pokazalo na sosednjo državo oziroma na prisluškovanje in razkritje prisluhov. A je očitno široko soglasje, da se mora arbitraža nadaljevati – za to se je v omenjeni anketi zavzelo skoraj 92 odstotkov vprašanih – pripeljalo do nekoliko manj ostrega ocenjevanja ravnanja slovenske vladajoče politike oziroma so anketiranci ocenili, da se vlada in premier za to nadaljevanje vendarle trudita. Levji delež politične odgovornosti za arbitražni fiasko in za komunikacijske zdrse slovenske strani pa so vprašani očitno pripisali zunanjemu ministru Karlu Erjavcu.
Tokrat nas je namreč zanimalo tudi, kako anketiranci vidijo delo posameznih članov vlade. Na lestvici ministrov, katerih delo so ocenili kot najboljše, je Erjavec sicer na četrtem mestu, pri čemer pa ne gre spregledati, da je bil pri prejšnjih dveh merjenjih marca letos in decembra lani tretji oziroma drugi. Nezadovoljstvo z zunanjim ministrom pa se jasno kaže pri odgovorih na vprašanje, kateri trije ministri po ocenah anketirancev najslabše opravljajo svoje delo. Daleč največ – kar 35 odstotkov – jih je navedlo zunanjega ministra. Sledita mu ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc (14,5 odstotka) in ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar (7,7 odstotka). Najbolj nezadovoljni z Erjavčevim delom so volilci SDS, sledijo pa pristaši največje vladne stranke SMC. Marca se je Erjavec na lestvici najslabših ministrov znašel na četrtem mestu, izpostavilo ga je slabih deset odstotkov anketirancev. Da sta arbitražna afera in z njo povezano dogajanje prvaku DeSUS močno škodila, kaže tudi to, da je na lestvici najpriljubljenejših politikov z julijskega devetega padel na 21. mesto in se mora torej od družbe najpriljubljenejših posloviti.
Anja Kopač Mrak diha za ovratnik Židanu
Na lestvici ministrov, ki najbolje opravljajo svoje delo, tudi avgusta – tako kot pri vseh merjenjih v času Cerarjeve vlade in v času vlade Alenke Bratušek – vodi kmetijski minister Dejan Židan. Vendar pa ne več s tolikšnim naskokom kot v preteklosti – precej se mu je približala njegova strankarska kolegica, ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Očitno je projekt enkratnega odpisa dolgov socialno najšibkejšim Kopač-Mrakovi precej dvignil priljubljenost. Ministrica za delo je bila namreč marca na četrtem mestu lestvice najboljših ministrov: kot eno od treh članov vlade, ki najbolje opravljajo svoje delo, jo je tedaj navedlo 13,5 odstotka vprašanih, tokrat pa 28 odstotkov (Židana slabih 33 odstotkov). Spomnimo, da nekateri socialni demokrati Kopač-Mrakovo vidijo tudi kot možno Židanovo naslednico na čelu stranke, če se podpora SD v prihodnje ne bo dvignila. Na tretjem mestu najbolje ocenjenih ministrov je prvi finančnik v državi Dušan Mramor, ki mu je tik pred državnozborskimi počitnicami uspelo skozi parlamentarno proceduro spraviti izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu.
DeSUS jo je odnesel bolje kot njegov predsednik
Velik padec priljubljenosti Karla Erjavca pa se na podpori njegovi stranki pomembneje ne odraža. Pred izbruhom arbitražne afere julija letos bi DeSUS obkrožilo 5,7 odstotka vprašanih, tokrat pa 5,2 odstotka. Če upoštevamo zgolj opredeljene anketirance, torej tiste, ki bi šli na volitve in so navedli, katero stranko bi volili – teh je 60 odstotkov – pa bi dobila stranka upokojencev 8,6 odstotka glasov (julija 9,8 odstotka). Kar jo še naprej uvršča na peto mesto strankarske lestvice. Vodilna na njej je že četrti mesec zapored SDS, ki ji je priljubljenost avgusta še nekoliko zrasla. Če bi bile volitve včeraj, bi Janševo stranko obkrožilo 15,6 odstotka vprašanih (julija 14,2 odstotka) oziroma 26 odstotkov opredeljenih anketirancev (prejšnji mesec 24 odstotkov).
Prav tako je podpora zrasla drugouvrščeni SMC, ki je pred mesecem dni dobila 19 odstotkov opredeljenih glasov, tokrat pa slabe tri odstotne točke več. Stranki Socialni demokrati in Združena levica sta julija delili tretje mesto, volilo bi ju 16,1 odstotka opredeljenih anketirancev. Tokrat je podpora obema nekoliko padla, SD pa je s 14,7 odstotka za desetinko odstotne točke prehitela precej mlajšo politično tekmico. Tudi po tokratni javnomnenjski raziskavi bi v parlament prišlo šest strank. Poleg omenjenih še Nova Slovenija, ki ji po raziskavi Vox populi priljubljenost precej niha. Po dveh mesecih rasti ji je podpora avgusta zopet padla – pristala je na sedmih odstotkih opredeljenih glasov (julija dobrih devet odstotkov). NSi se je v zadnjih tednih – zlasti prek predsednika odbora za zunanjo politiko Jožefa Horvata – precej aktivno vključila v iskanje rešitev za nadaljevanje arbitražnega postopka. Zaradi česar je bila v vrstah SDS deležna kar nekaj kritičnih ocen, češ da preveč podpira vlado, pa tudi namigovanj, da bi se utegnila pridružiti Cerarjevi koaliciji in »izdati« pomladno opcijo.
