Fotografija je medij, ki je tesno povezan s surf kulturo. Od približno leta 1930, ko naj bi na trg prišla prva ustrezna oprema za fotografiranje v vodi, pa še toliko tesneje. Takrat so se fotografi skupaj s surferji podali v pogosto zahrbtne vode in skušali ujeti bistvo jahanja valov.
Ekstremno fotografiranje
Če omenimo nevarne razmere dela fotografov najbrž najprej pomislimo na vojne fotoreporterje, ki pogosto dobesedno tvegajo svojo glavo. Surfanje po drugi strani predstavlja sožitje človeka in narave in lahko bi si mislili, da je zajemanje fotografij iz vode zgolj plavanje s fotoaparatom v roki.
To vsekakor ne drži, še posebej če govorimo o ljudeh, ki se podajo v vodo, ko na površju pogosto divjajo orkanski vetrovi, ki posledično tudi pripomorejo k oblikovanju velikih valov.
Eden takih »lovilcev« velikih valov je tudi Mickey Smith. Na spletu je objavil kratek dokumentarec o tem, kaj pomeni biti ekstremni fotograf surfanja. Njegovo igrišče je obala Irske, ki velja za eno najbrutalnejših na svetu. Film Temna stran leče (»Dark Side of the Lens«) prikazuje umetnika, ki se poda v nevarne razmere zato, da bi ujel trenutek čarobnosti in ga s fotoaparatom ovekovečil.
Biti surf fotograf je daleč od glamurozne predstave, ki jo nekateri imajo o tem poklicu. Bojevati se moraš s silo vode, ki te neprestano sili pod gladino. Kot da boj za zrak ni dovolj, mora fotograf premišljeno plavati po močnih tokovih in se izogibati čerem in koralnim grebenom, ki lahko v trenutku zadajo smrtonosne poškodbe. Poleg tega je tu še pogosto ledena voda, kjer še zaščitna obleka ne pomaga dovolj.
