Prvi viceguverner, ki mu izteka mandat, je Janez Fabijan. To funkcijo bo opravljal le še do 10. septembra in očitno je, da bo svet Banke Slovenije (BS) nekaj časa deloval v okrnjeni sestavi, saj vedejevstvo ni mogoče. »Predsednik republike bo oblikoval predlog najpozneje do konca avgusta in se nato pred dokončnim posredovanjem predloga kandidature za viceguvernerja v državni zbor posvetoval s poslanskimi skupinami,« napovedujejo v kabinetu Boruta Pahorja. Predlog kandidature bo predsednik državnemu zboru posredoval v roku, ki bo omogočal, da bo ta lahko o njem odločal najpozneje na prvi septembrski redni seji.
Po naših informacijah bo tokrat izbiral oziroma iskal poslansko podporo za izvolitev za kandidata, za katerega se bo odločil med dvema oziroma tremi imeni. Nekatere so neformalno tudi že povprašali, ali bi jih ta položaj zanimal; v igri sta Igor Masten in Katja Božič.
Oba sta bila tudi nadzornika NLB
Božičeva je bila v preteklosti med drugim direktorica direktorata za finančni sistem na finančnem ministrstvu pa tudi nadzornica NLB, nazadnje je bila zaposlena v Gorenjski banki, zadolžena za poslovanje s podjetji. Oktobra pa se po naših informacijah iz banke poslavlja. V javnosti je morda najbolj znana zaradi afere, povezane z njeno doktorsko disertacijo. Spomnimo, medijski prah je pred petimi leti dvignil telefonski klic njenega takratnega nadrejenega, finančnega ministra Franca Križaniča, ki je zaradi doktorske disertacije svoje uslužbenke poklical na ekonomsko fakulteto tedanjega dekana Dušana Mramorja in zahteval zamenjavo komisije. Zmotil ga je eden od članov, Jože P. Damijan,ki naj bi bil pristranski. Protikorupcijska komisija je to ravnanje označila kot koruptno.
Masten je profesor ljubljanske ekonomske fakultete, v preteklosti prav tako tudi nadzornik NLB, trenutno pa začasno petinsko zaposlen še v Banki Slovenije kot vodja raziskovalcev. Ta pogodba mu poteče 30. septembra, za delo v centralni banki prejema 1678 evrov bruto. Masten, ki javno o svojem morebitnem sprejetju kandidature ne želi govoriti, je bil sicer tudi tisti ekonomist, ki je angažirano zagovarjal guvernerja Boštjana Jazbeca, ko so se pred meseci pojavili očitki o domnevnih nepravilnostih pri sanaciji bank konec leta 2013. Mastenov obrambni komentar na očitke na račun kritik guvernerja so februarja letos skušali objaviti v več medijih, nato pa je bil objavljen na eni od spletnih strani. Pri iskanju »prijaznega« uredništva, ki bi obrambno besedilo objavilo, pa se je, sodeč po kopiji elektronskega dopisovanja, vključil tudi sam guverner.
Masten je sicer tudi tisti človek, ki je predlagal Jazbeca kot kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Poleti 2013 pa se je »proslavil« tudi z intervjujem za enega od slovenskih časnikov, v katerem je med drugim izjavil, da »sta Factor banka in Probanka klasični kandidatki za likvidacijo«. Izjava je po besedah tedanje uprave Factor banke povzročila paniko med komitenti in enosmerni odliv denarja iz banke, ki ga ne bi mogla preživeti nobena finančna ustanova. Jazbec je sicer skušal tedaj javnost pomiriti, da so izjave, da bi morale biti nekatere banke likvidirane, zgolj špekulacije, nato pa čez dober teden dni sporočil, da je Banka Slovenije začela likvidacijo Factor banke in Probanke.
Nezadovoljni z njegovimi izbirami
Spomnimo, predsednik Borut Pahor je pred parlamentarnimi počitnicami državnemu zboru predlagal, da za viceguvernerja vnovič imenuje Janeza Fabijana, a temu drugi naskok na funkcijo v centralni banki ni uspel. Fabijan razlogov za neuspeh ni želel komentirati. V poslanskih krogih pa so nekateri sogovorniki, ki njegove kandidature na sicer tajnem glasovanju niso podprli, svojo odločitev pripisali njegovi vlogi pri dogajanju v slovenskem bančnem sistemu v zadnjih letih pa tudi nezadovoljstvu s kadrovskimi predlogi in samim delovanjem Boruta Pahorja na mestu predsednika republike.
