Skupaj so si ogledali podobno naselje na drugi lokaciji, kjer je stala tudi vzorčna hiša za predstavitev kupcem. Tam so bili pozorni predvsem na izvedbene pomanjkljivosti in jih poskusili s projektom odpraviti, ali vsaj zakriti. V statiko hiše ni bilo mogoče posegati, lahko pa so premikali predelne stene in naredili načrt za drugačno razpeljavo inštalacij skupaj s projektom osvetlitve. Izdelali so novo postavitev opreme in izbrali materiale in barve za vgradno in pomično opremo.

S travnimi bilkami okrašen vetrolov

Nasproti vhodnih vrat je prostor za veliko garderobno omaro. Ker je to prva stvar, ki jo stanovalci zagledajo ob prihodu domov, so jo okrasili s travnimi bilkami. Iz vetrolova vodijo vrata v dnevno stranišče, v katerem se nihče ne zadržuje zelo dolgo, zato so si pri njegovem oblikovanju dali duška. Obarvali so ga v ciklamni odtenek, ki se ponovi tudi v drugih prostorih v hiši. Glavobol, ki ga je povzročila vidna plinska cev, so pregnali z lovkami, ki rastejo iz nje, in sprejmejo sedečega v svoj hobotničasti objem. Tako kot druge dekorativne nalepke po hiši jih je oblikoval Shikdesign. Drugo presenečenje v majhnem prostorčku nas čaka ob umivanju rok; pas ogledala, ki se vertikalno vzpenja po steni nad umivalnikom, se nadaljuje tudi na stropu in nam odpre pogled v zrcalni prostor, v katerem visita narobe obrnjena umivalnika.

Shranjevalne površine se zlijejo s stenami

Shranjevalnih površin si je družina želela čim več, v Prostorami pa so jih zasnovali tako, da jih v prostoru ni opaziti, saj se zlijejo s stenami ali pa so dekorativno poudarjene. Izogibali so se tudi majhnim prostorčkom; ker hiša ni podkletena, je bil prostor za plinsko peč in shrambo določen v pritličju. Namesto stene in klasičnih vrat so predlagali drsno steno, potiskano s cvetličnim motivom, za katero se poleg peči skriva “kolesarnica”. Nič ne de, če je umeščena točno nasproti kuhinje.

Oblazinjena gugalnica namesto počivalnika

Tudi v (pre)veliki dnevni sobi so našli nevidno rešitev za knjižnico in delovni kotiček. Ker je bila razdalja do televizije prevelika, so kavč potisnili proti sredini prostora, del sobe za njim pa zaprli z drsno steno. Veliko sedežno garnituro dopolnjuje tabure, tako da na njej lahko poležava vsa družina. Nekateri kavč dopolnijo s počivalnikom, živahni stanovalci pa so se raje odločili za oblazinjeno gugalnico. Po celi hiši najdemo tabureje - mizice, ki se lahko po potrebi selijo iz prostora v prostor in lastnike rešijo zadrege, kam posesti veliko število obiskovalcev.

Rdeča nit: cvetlični motiv na steklu

Cvetlični motiv na steklu se v različnih barvnih izvedbah vleče skozi pritličje že od vhodnega dela. Veliko okno v vetrolovu so namesto z zavesami zastrli s potiskano satinirano folijo in notranjost skrili pred radovednimi pogledi z ulice, namesto tega pa smo jim ponudili prelep pogled na neke vrste “vitraž”, skozi katerega seva svetloba. Za talno oblogo v hiši so izbrali hrast, ki je avtohton les v našem okolju. Oprema v hiši je barvita, saj se sklada z dinamičnim življenjskim slogom stanovalcev; radi so obdani z močnimi barvami, ki jih napolnijo z energijo. Seveda so barvne poudarke uravnotežili z dovolj beline, da prostori ne delujejo nasičeni. Ker se lahko zgodi, da si bodo čez leta zaželeli umirjenega ambienta, so vsi večji kosi v beli ali v naravni barvi lesa; izjema je pisan kavč, pa tudi ta ima snemljivo prevleko, ki jo je možno zamenjati.

Praktična postavitev opreme v kuhinji

Navdih za zeleno barvo stene v kuhinji so dobili, ko je bodoča hišna gospodarica prišla na sestanek s torbico v pravem odtenku - naravni zeleni barvi pomladnega listja, ne preveč kričeči, s primesjo olivne. V originalnem načrtu je bil predviden kuhinjski sestav iz dveh nižjih delov s prostostoječim hladilnikom. V Prostorami so jo preuredili v njihov “značilni” sestav; niz visokih omar in otok s koritom in kuhalno ploščo. Res je, da se tak sestav ponavlja v veliko njihovih projektih, vendar trdno verjamejo, da gre za najbolj praktično postavitev za družine, ki veliko kuhajo in se ob kuhanju tudi družijo.

Postelja staršev na sredi spalnice

V nadstropju so spalni prostori: dve otroški sobi, kopalnica in ločen del za starše z garderobo in manjšo kopalnico. Iz spalnice se odpira prelep razgled, zato so posteljo namesto ob steno postavili na sredino prostora, da ga lahko zjutraj lastnika enakovredno opazujeta kar iz postelje. Ljudje radi spimo “v zavetrju”, z zaščitenim vzglavjem, zato so za posteljo iz oljenega hrasta izrisali načrte in jo izdelali po meri. Vzglavje je nenavadno visoko, ob straneh so police, ker pa je bilo prostora dovolj, so z zadnje strani še predali. V leseni del so vgradili bralne lučke, dodatna luč pod posteljo pa zvečer indirektno osvetli prostor. Namesto nočnih omaric so v prostoru večnamenski tabureji. Za posteljo kraljuje brezov gozd vgradnih omar.

Kopalnica kot turkizno moder tolmun

Kopalnica staršev se nadaljuje v hladnih barvah; iz zimskega gozda se potopimo v turkizno moder tolmun. Oprema je preprosta, straniščna školjka in bide, umivalnik in velika steklena pršna kabina. Kot v večini Prostoraminih projektov so tudi tu keramične ploščice le po tistih stenah, kjer so nujno potrebne; druge so pobarvane s pralno barvo, kar daje kopalnici prijeten in domač videz.

Deklice ljubijo rožnato barvo

Neizpodbitno dejstvo je, da deklice ljubijo rožnato. Barva sobe za hčerko je bila edina, ki je bila določena že dolgo pred prvim osnutkom ureditve hiše. Ker pa je neizpodbitno dejstvo tudi to, da deklice odrastejo v dekleta, ki jim rožnata morda ni več blizu, je pohištvo v kombinaciji bele in grafitno sive. Popestrili so ga z mehurčkastimi nalepkami, ki se z vrat vgradne omare dvigujejo po steni. Okna do tal so nekoliko nerodna za postavitev opreme, saj pisalni mizi ne dopuščajo “standardne” namestitve pod oknom. Miza je zato ob steni, vendar z zaokroženim delom sega v prostor, kar omogoči, da se lastnici sobe na drugi strani mize lahko pridruži še prijateljica, ki sede na kockasti tabure. Ob vstopu skozi vrata imamo občutek, da smo vstopili v čudežno deželo z regratovo lučko na stropu, pikastim obešalnikom v obliki drevesa, polno uporabnih in neuporabnih pisanih predmetov, s katerimi ji je vdihnila svoj pečat mala prebivalka.

Mansarda za zdaj namenjena perilu

Za konec se po osvetljenem stopnišču, oblečenim v tehnološki parket, vzpnimo še v mansardo. Ozko in s stenami zaprto stopnišče, ki se vije skozi tri etaže, začuda ne deluje utesnjeno. Ker ga ne osvetljuje naravna svetloba, so v skrbi, da ne bi delovalo temačno, poleg vgradnih lučk v čelnih ploskvah stopnic predvideli še stenske, za katere pa stanovalci ugotavljajo, da jih sploh ne potrebujejo; pravijo, da jim je ravno prav toliko svetlobe, da vidijo, kje hodijo. Mansarda ob projektiranju še ni imela pravega namena; vedeli so le to, da bodo vanjo namestili pralni in sušilni stroj, ker je lahko zgoraj stalno raztegnjeno stojalo za sušenje perila, ki ne bo motilo stanovalcev s spotikanjem obenj in kvarilo videza skrbno zasnovanega ambienta. Ker pa si bo zgoraj morda kdo uredil prostor za svoje konjičke, so utiliti skrili v garderobno omaro s luknjičastimi vrati; luknjice služijo za zračenje, hkrati pa nadomestijo ročaje.

Vir: www.prostorama.si