Tudi letošnji projektni razpis Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) med prijavitelji povzroča hudo kri. Znanstveniki se že pet let spopadajo s pomanjkanjem denarja. Državni proračun za znanost se je namreč v tem obdobju skrčil za tretjino. In tudi ob tokratnem razpisu se je med znanstveniki razširil sum, da razdeljevanje (skopo odmerjenega) denarja ni transparentno. Tovrstni očitki so sicer prevladovali v preteklih letih, ko je agencijo vodil prejšnji direktor Franci Demšar. »Nasledil« jih je tudi novi direktor József Györkös, ki je funkcijo nastopil lani jeseni.
Danes bo odločal upravni odbor
Znanstvenici Marta Klanjšek Gunde s Kemijskega inštituta in višja znanstvena sodelavka na fakulteti za elektrotehniko Urša Opara – obe članici komisije za ženske v znanosti – sta nas opozorili, da prve od dveh faz ocenjevanja določeni prijavitelji niso prestali, četudi so prvotno ustrezali kriterijem. »V merilih za ocenjevanje prijav je določeno, da se v drugo fazo ocenjevanja uvrstijo projekti, ki imajo oceno nad mejnim pragom petnajst točk,« opisujeta težavo. Rezultati prve faze ocenjevanja so pokazali, da se v drugo ni uvrstilo veliko projektov, ki so zbrali precej več kot petnajst točk (od petindvajsetih možnih). »Zakonski akti, pravilniki in metodologija ocenjevanja ne vsebujejo pravne podlage, ki bi omejevala prehod projektov z oceno nad mejnim pragom v drugo fazo ocenjevanja,« sta prepričani znanstvenici. »S tem naj bi bili seznanjeni tudi recenzenti (ocenjevalci prijav, op. p.). Merila, na podlagi katerih bi lahko ARRS omejila prehod projektov z oceno nad mejnim pragom v drugo fazo, ne obstajajo oziroma niso javno dostopna. Zato ni jasno, katera dodatna pravila so botrovala neuspehu tako velikega števila projektnih predlogov, ki izpolnjujejo mejni prag. Popolnoma nerazumljivo je, kaj je vodilo ARRS k neupoštevanju vstopnega praga, ki ga je sama postavila in objavila v razpisni dokumentaciji.«
Na današnji seji bo pritožbe po prvi fazi ocenjevanja obravnaval upravni odbor agencije. »Letos prvič ugotavljamo, da se relativno veliko število ugovorov nanaša prav na vprašanje o minimalnem številu točk,« so nam presenečeni odgovorili z agencije. »Nerazumevanje določila o vstopnem pragu je sicer presenetljivo, saj je določba v uporabi že od leta 2009.« Na agenciji pojasnjujejo, da omejitve izhajajo iz omejene količine denarja. »Projekti, ki presežejo minimalni prag, še niso izbrani za financiranje,« opozarjajo. Med njimi poteka dodatna selekcija glede na to, koliko prijaviteljev s posameznega znanstvenega področja se poteguje za javna sredstva. »Če bi se vsi projekti z oceno nad petnajst točk uvrstili v drugo fazo, bi morali vsi pisati nove dolge prijave (ki so potrebne za drugo fazo, op. p.), na koncu pa bi bil na primer odobren le en projekt (denimo znotraj posamezne znanstvene vede, kot sta matematika in biologija, op. p.),« pravijo na agenciji. »Ključni namen uvedbe dvofaznega postopka je bil prav zmanjšanje velike obremenjenosti raziskovalcev s pisanjem projektnih prijav,« pojasnjujejo. Zato se je naknadno vstopni prag dvignil.
Zavedeni recenzenti?
Marta Klanjšek Gunde ugotavlja, da je tovrsten argument agencije »že znan«, vendar neustrezen. »Zavedeni so bili namreč recenzenti, ki so ocenjevali prijave,« opozarja. Po njenih osebnih recenzentskih izkušnjah se ocenjevalci dostikrat odločijo zanimive projekte spustiti naprej v drugo fazo, ker se jim zdijo obetajoči, četudi so uvodoma premalo utemeljeni. »Recenzenti, ki so seznanjeni z vstopnim pragom petnajstih točk, takšnim prijavam podelijo denimo malo več kot petnajst točk, računajoč, da bodo prijavitelji s podrobno prijavo v drugi fazi zablesteli in na koncu prišli do finančnih sredstev.« Agencija je z naknadnim dvigom praga voljo recenzentov ignorirala, je prepričana Marta Klanjšek Gunde.
S kolegico Uršo Opara agenciji očita tudi, da je letos spet vrsta prijaviteljev prvo fazo ocenjevanja kar »preskočila«. To lahko storijo vabljeni prijavitelji, ki jim agencija olajšuje dostop do denarja s tem, da jim ni treba oddajati prvotnih prijav. Agencija s tem loči raziskovalce, ki so se z dozdajšnjim delom že dokazali in jim ni treba utemeljevati svoje znanstvene uspešnosti, temveč zgolj dokazovati upravičenost do sredstev za konkretne raziskovalne projekte (kar storijo v drugi fazi ocenjevanja). Tovrstno ureditev mnogi kritizirajo in opozarjajo, da agencija s tem ustvarja in vzdržuje dve »kasti« znanstvenikov. Govorijo tudi o »privilegirancih«. Kritiki so zato upali, da bo novi direktor tovrstno ločevanje že odpravil.
Z agencije so sporočili, da se bodo spremembe šele zgodile. Izhodišča za spremembo pravil, ki določajo razdeljevanje državnega denarja med znanstvenike, je v prvi polovici leta pripravljala posebna »usmerjevalna skupina«. Na podlagi njenih usmeritev bo s spremembo krovnega pravilnika uveden tudi zgolj enofazni postopek prijavljanja na razpise, obljublja ARRS. Kdaj se bo to zgodilo in koliko razpisov bo vmes še poteklo, ni znano.
