Slovenija bo od Evropske unije dobila 41,2 milijona evrov za preprečevanje priseljevanja nedokumentiranih prebežnikov. Gre za begunce, ki se z vojnih in opustošenih območij v Evropo zatekajo po pomoč, ki jim jo obljublja mednarodno humanitarno pravo, vendar zaradi birokratskega in fizičnega vzpostavljanja »trdnjave Evropa« nimajo legalnih možnosti za vstop.
»Sredstva bodo namenjena predvsem nadzoru meja (približno 30,7 milijona evrov) in policijskemu sodelovanju (približno 9,9 milijona evrov),« so sporočili s predstavništva evropske komisije v Ljubljani. Sredstva so del obsežnega finančnega paketa v skupni vrednosti 2,4 milijarde evrov, ki ga bo EU do leta 2020 namenila za upravljanje azila in migracij, vključevanje beguncev ter notranjo varnost.
S čim se pohvaliti?
Milijoni za preprečevanje migracij bodo po navedbah ministrstva za notranje zadeve (MNZ) namenjeni »upravljanju zunanjih meja in izvajanju skupne vizumske politike« ter »ukrepom s področja policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti težjim oblikam čezmejnega kriminala, pa tudi kriznemu upravljanju in varovanju kritične infrastrukture«. Zneski predstavljajo le sredstva proračuna EU, Slovenija bo dodala še približno četrtino (okoli 10 milijonov evrov) iz nacionalnega proračuna, pojasnjujejo v MNZ. Skupaj torej okoli petdeset milijonov evrov do leta 2020 oziroma deset milijonov na leto.
Ti zneski so v nenavadnem (ne)sorazmerju z zneskom, namenjenim lajšanju položaja tistih, ki se jim v državo vendarle uspe prebiti in tu zaprosijo za mednarodno zaščito. Marca letos je evropska komisija Sloveniji za obdobje do leta 2020 odobrila tudi 14,7 milijona evrov iz sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF). »Program AMIF je osredotočen na integrirano upravljanje migracijskih tokov, ki zajema različne vidike skupne azilne in imigracijske politike EU,« pravijo v MNZ. »Podpiral bo ukrepe, povezane z azilom, zakonitim priseljevanjem in vključevanjem državljanov tretjih držav ter projekte vračanja.« Denarja za pomoč migrantom bo torej trikrat manj kot denarja za preprečevanje migracij.
Podhranjeni programi za pomoč
Poročali smo že, da se Slovenija prebežnikov otepa. Ukrepi pomoči prosilcem za azil so okrnjeni in finančno podhranjeni; programi za integracijo beguncev, ki jim je že bil priznan status mednarodne zaščite, pa za ustrezno vključevanje v družbo ne zadoščajo. Nevladne organizacije, ki programe pomoči izvajajo, so na državnih razpisih prisiljene v dumpinške cene. To se pozna tudi na kakovosti programov, čeprav humanitarni trud organizacij presega njihove finančne zmogljivosti.
V MNZ, ki je pristojno za migrante in begunce, so oddelki kadrovsko podhranjeni. Z integracijo beguncev se denimo po podatkih iz internih virov ukvarjata le dva uslužbenca in pol. Ko je Sloveniji evropska komisija letos sredi najhujše globalne begunske krize po drugi svetovni vojni ponudila, da bi sprejela okoli sedemsto najbolj ogroženih beguncev, je premier Miro Cerar v središče svojih razprav postavil »varnostna tveganja«. Nazadnje se je Slovenija s komisijo pogodila za sprejem trikrat manjšega števila oziroma 250 beguncev, ki bodo strogo preverjeni in nadzorovani.
Za vsakega prosilca za azil je v Sloveniji predvidena osnovna nastanitev in oskrba, kar naj bi stalo okoli 330 evrov po osebi na mesec. Za begunce z že potrjenim statusom je predvidenih 269 evrov mesečne socialne pomoči, kolikor prejemajo tudi drugi slovenski prebivalci brez dohodkov. Skupen predvideni strošek znaša manj kot milijon evrov na leto oziroma manj kot pet milijonov evrov, če bi pomoč izvajali do leta 2020. Enkratno izplačilo evropske komisije naj bi znašalo 6000 evrov na begunca, kar skupaj znaša 1,5 milijona evrov.
