V meddržavni pogodbi o NEK piše, da si bosta državi prizadevali za skupno odlagališče radioaktivnih odpadkov, a kot zdaj kaže, ga bo Slovenija za svojo polovico odpadkov v Vrbini pri Krškem zgradila in plačala sama. Hrvaška v tem projektu noče sodelovati in namerava zgraditi svoje odlagališče, ker bo, tako pravi predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović, »nekajkrat cenejše« od skupnega.
Mar hrvaški premier pretirava ali so stroški gradnje odlagališča pri Krškem, ki naj bi se začela leta 2017, res prenapihnjeni? Ti stroški resda vzhajajo kot kvašeno testo (s prvotnih 100 milijonov evrov za skupno odlagališče s Hrvaško so poskočili na dobrih 178 milijonov evrov), največji kamen spotike za Hrvaško pa je izjemno visoko nadomestilo, okoli 5,7 milijona evrov na leto, ki ga občina Krško prejema za še nezgrajeno odlagališče radioaktivnih odpadkov v Vrbini in ga bo dobivala še 19 let po zaprtju nuklearke. Tako velikodušna renta je darilo slovenske politike omenjeni občini, da je bila sploh pripravljena sprejeti te nevarne odpadke, ki jih ne mara nihče drug, a je hkrati glavna ovira za to, da Sloveniji Hrvaške ne uspe prepričati o gradnji skupnega odlagališča. Državi bi si namreč v tem primeru delili tudi stroške za izplačilo nadomestila lokalnim skupnostim zaradi omejene rabe prostora na območju odlagališča radioaktivnih odpadkov.
Pri vseh dejavnostih ali objektih, ki posegajo v življenje posameznikov ali skupnosti in imajo negativne posledice, povsod po svetu oškodovanci dobivajo nadomestila. Vendar nikjer tako visokih, kot so v konkretnem primeru. Tega se je zavedala že vlada Alenke Bratušek, ki je v gradivu k uredbi o merilih za izplačevanje nadomestil priznala, da bo Slovenija tolikšno rento težko zagovarjala v pogajanjih s Hrvaško o skupnem financiranju odlaganja radioaktivnih odpadkov. »Z ustrezno nižjim skupnim zneskom nadomestil zaradi omejene rabe prostora bi imela Slovenija v pogajanjih s Hrvaško več možnosti za povrnitev polovice izplačanih nadomestil,« so ocenili v vladi Alenke Bratušek, a je vse ostalo po starem.
Aktualna vlada je z začetkom tega leta nadomestila občinam zaradi radioaktivnih objektov na njihovem območju sicer oklestila za okoli 1,2 milijona evrov, a ne za dolgo. Ko so župani udarili po mizi, zahtevali enako denarja kot prej in zagrozili z aktivnostmi za zaprtje nuklearke, so ministri in ministrice takoj pokleknili in nadomestila že konec junija vrnili na prejšnjo raven s temle prostodušnim priznanjem: »Predpisa ni mogoče strokovno in finančno utemeljiti.«
Denar za nadomestila lokalnim skupnostim mora zagotavljati Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, ki se napaja s prispevki GEN energije, polovičnega upravljalca elektrarne. Toda program razgradnje NEK tolikšnega odliva za nadomestila občinam ne predvideva, zato bodo po dokončnem zaprtju nuklearke velike težave s financiranjem njene varne razgradnje. S tem pa si slovenski politiki še ne belijo glave. Glede na to, da o višini nadomestil odloča vlada z uredbo, ni izključeno, da bo za zdaj srečno prejemnico visoke rente, občino Krško, ko bo odlagališče enkrat zgrajeno, izigrala in ji nadomestilo oklestila pod vsako razumno mero. Ko je namreč jedrski objekt zgrajen, se ga je težko znebiti...
