Cesto so leta 1938 zgradili italijanski vojaki. Proti sedlu se odcepi 1090 metrov visoko pri mostu pri Mlinču z regionalne ceste Log pod Mangartom–Predel, po njej pa se je mogoče pripeljati kar 2055 metrov visoko.
Tik pod vrhom zapora zaradi podora
»S svojo bogato zgodovino in ohranjeno naravno ter kulturno dediščino predstavlja cesta številne možnosti za razvoj turizma. Žal se tega premalo zaveda tudi država, ki bi lahko cesto kot prvovrstni tehnični spomenik ohranila, zaščitila in prioritetno razvila, tako kot počno s podobnimi cestami v drugih alpskih deželah,« je kritičen Peter Mlekuž iz Loga pod Mangartom, ki še pove, da je že nekaj let cesta prevozna le do »rdeče skale« pod sedlom. »Vožnja višje je prepovedana. Cesta je očiščena in prevozna za avtomobile, motorna kolesa in kolesarje, vendar jo lahko uradno uporabljajo samo reševalci v primeru intervencij. Tega pa se večina tistih, ki se pripeljejo do sedla, ne drži.«
Nekaj manj kot 150 metrov pod Mangartskim sedlom, kjer je potekala slovensko-italijanska meja, je Planinsko društvo Bovec v nekdanji obmejni stražnici leta 1983 uredilo planinsko postojanko. Koča je navadno odprta od začetka julija do konca septembra, v njej pa imajo v petih sobah 28 postelj in 25 skupnih ležišč.
Debelušni svizci, kavke in ovce
Mangartsko sedlo je tudi izhodišče za vzpon na 2679 metrov visoki Mangart. Nanj vodita dve poti. Zahtevnejša slovenska, dobro pripravljeni planinci vrh dosežejo v dobrih dveh urah, in nekoliko daljša (15 minut) italijanska. Seveda se največ turistov zadovolji z razgledom ter uživanjem v cvetju in živalskem svetu. Prava paša za oči so debelušni svizci, ki kukajo iz rovov na pobočju nad kočo, družbo pa jim delajo kavke, ki se ne zmenijo za pohodnike. Zaradi številnih obiskovalcev in ovac, na planini se jih letos pase več kot 100, gamsov in kozorogov poleti skoraj ni mogoče videti.
Motoristi in avtomobilisti morajo za vožnjo po mangartski cesti plačati pet evrov ekološke takse. Že 20 let jo pobira Razvojna zadruga Mangart. »S tem ustvarja sezonska delovna mesta, zbran denar pa nameni za urejanje in vzdrževanje čistega okolja, izogibališč, informiranje obiskovalcev, prireditve in projekte, ki prinašajo trajnostni razvoj območja,« pove Mlekuž. Pred leti je zadruga del sredstev namenila za zamenjavo azbestne fasade na planinski koči na Mangartu, letos pa bodo verjetno del denarja od takse dali za gradnjo čistilne naprave pri koči.