Posledice takšne poteze so očitno dovolj močne, da se je tema pojavila celo v ameriški tekmi za predsedniške nominacije. Donald Trump je komentiral, da bi lahko ta poteza imela precej negativne posledice za ameriško gospodarstvo.
Nižja kupna moč kitajskega juana namreč ne pomeni samo nižje povpraševanje kitajskega gospodarstva, kaže tudi na nižjo aktivnost in rast, zaradi katere so se tudi odločili za zniževanje vrednosti valute. Posledično pričakujejo višjo konkurenčnost in ponoven zagon gospodarske rasti.
Takšna sprememba kupne moči juana predstavlja tudi dodaten problem pri svetovnem povpraševanju po surovinah in energentih, ki že tako beležijo negativne trende. Pričakovanja se tako odražajo pri najnižjih vrednostih nafte v zadnjih letih, ki se je v torek spustila tudi pod 43 dolarjev za sodček. Poceni nafta spodbuja porabo in je pospešila rast letne porabe naftnih derivatov.
Ker nizkim cenam energentov še ni videti konca, so zaskrbljeni celo na Norveškem, ker imajo državni sklad, ki se polni iz naftnega in plinskega bogastva države. Razmišljajo namreč, da bodo ob nadaljevanju trenda prisiljeni v predčasni poseg v privarčevana sredstva.
Trenutna situacija je poskrbela za ponoven padec ruskega rublja, ki je spet padel pod 70 rubljev za en evro in tako še dodatno vpliva na že tako opešano rusko gospodarstvo. Slovenski izvozniki se znova srečujejo z zaostrenimi razmerami na za njih pomembnem ruskem trgu. V zadnjih dneh lahko kot posledico opazimo padec vrednosti delnic Gorenja in Krke na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev.