»Takoj po prihodu v kraj Grad sva si ogledala naselje, predvsem pa naju je zanimala cerkev s 'podpisom' znamenitega Jožeta Plečnika, vendar na žalost o tem nihče ne govori, tega ti tam ne povedo.« Potem sta odšla na grad, kjer je poleg centra Javnega zavoda Krajinski park Goričko tudi turističnoinformacijski center (TIC).
Naša izvidnika sta povedala, da je bila tam dežurna gospa, ki je številnim tujcem zelo prijazno in podrobno razložila, kaj naj si pogledajo, ne le na gradu, ampak tudi v krajinskem parku, bolj redkobesedna pa je bila z našima obiskovalcema – dobila sta sicer vse odgovore, vendar na vprašanja, ki sta jih zastavljala. »Na tem gradu sva bila pred leti in moram reči, da so od takrat do danes veliko naredili. Poleg tega so povsod tudi tablice s pojasnili v slovenskem in še, če se ne motim, v štirih jezikih o tem, kaj je na ogled. Zelo lepo.«
Glede domače hrane jima je delavka v TIC svetovala gostilni v bližini in eno v Cankovi – no, na smolo sta bili obe bližnji zaprti, zato sta se odpeljala proti Cankovi, kjer so jima domačini priporočili gostilno, ki je bila tudi zaprta. Ostala jima je gostilna Ajda, ki jo je priporočila tudi gospa v TIC. »Bili so prijazni in, to moram poudariti, tudi hrana je bila zelo okusna. Motilo me je le, ker je na vprašanje, katero domačo hrano imajo, natakar odgovoril: 'Vse piše v jedilnem listu.' Naročila sva dödöle in telečje medaljone, vino so takoj ponudili domače in bilo je dobro, sladica pa je bila nekaj prav posebnega – ajdove palačinke s skuto in borovnicami, vse skupaj še zapečeno v kmečki peči.
Vičičeva sta obiskala še razgledni stolp na Sotinskem vrhu – zanj je vedel Franc, zato sta ga poiskala in bilo je vredno truda – trinadstropni razgledni leseni stolp z zvonom na vrhu najvišje vzpetine v Goričkem, ki je visoka 418 metrov. Nazaj grede sta se ustavila še v Petanjcih in si ogledala Vrt spominov in tovarištva dr. Vaneka Šiftarja: »Pri vsakem drevesu je bilo označeno, katero drevo je, od kod je bilo prineseno in kdo ga je posadil.«
Katere spominke ponujajo, sta Marinka in Franc videla že na spletu. »Poleg tega, da se lahko vključite v rokodelske delavnice, ponujajo domače izdelke iz gline, ličja, slame, lesa, stekla, kovaške izdelke, vezenine, nakit, pirhe, med, marmelade, čaje, vina, žganja… In to v resnici tudi ponujajo na gradu v Gradu. Buteljke lokalnih vinarjev prodajajo po osem evrov. Kako sva se imela v soboto? Super, lep izlet je bil, preživela sva zelo lep dan med prijaznimi ljudmi.«vav
