V članski izbrani vrsti ste prvič po letu 2011, ko vas je na evropsko prvenstvo v Litvo odpeljal Božidar Maljković. Ste bili nad Zdovčevim povabilom presenečeni?

Po letu 2011 sem bil pri Maljkoviću zraven tudi naslednje leto, ko nismo nastopili v kvalifikacijah za olimpijske igre, nato pa me naslednji dve leti ni bilo. V tem času sem imel na vsakem treningu in vsaki tekmi le en cilj, da se vrnem v reprezentanco. Letos so apetiti po dobrih igrah na začetku sezone še zrasli, nato pa je sledila poškodba hrbta. A ko sem v intervjuju za vaš časopis prebral, da me je Zdovc izpostavil, sem dobil dodatno motivacijo za delo. V B-reprezentanci je Rado Trifunović postavil dober sistem. S soigralci smo se dobro razumeli in igrali, posledično pa je sledilo novo vabilo v A-reprezentanco.

Je dejstvo, da nimate zagotovljenega mesta med dvanajsterico potnikov na evropsko prvenstvo, motivacija ali predstavlja to tudi pritisk?

Oboje. Ko sem šel v B-reprezentanco, sem imel cilj, da si priborim priprave z A-reprezentanco. Vse sem podredil temu. Ko sem cilj izpolnil, sem si zadal novega. Da se prebijem med dvanajst potnikov na evropsko prvenstvo.

S tem, ko je selektor prečrtal Bobana Tomića, so vaše delnice za odhod na prvenstvo močno poskočile.

Lahko bi tako rekli, toda do prvenstva je še nekaj časa in lahko se zgodi marsikaj. Treba je iti iz dneva v dan in gledati na to, da posamično in kot ekipa napredujemo. Odločitev o dvanajsterici potnikov pa je v rokah Zdovca.

Vam je Jaka Blažič pred začetkom priprav podelil kakšen nasvet o načinu dela pri Zdovcu?

Z Jako sva že dalj časa izredno dobra prijatelja in se zato pogovarjava o vsem. Tema je seveda nanesla tudi na Zdovca in stvari, na katere moram na treningu paziti, kje se moram bolj potruditi in česa naj ne počnem. Nasveti so mi prišli še kako prav.

Je selektorja na treningih težko zadovoljiti?

Moram povedati, da je izredno strikten trener. Malenkosti, ki delajo njegov sistem drugačen, moraš spoštovati in od njih ne smeš odstopati. Če vse skupaj upoštevaš in daješ maksimum v obrambi, se lažje vklopiš v sistem. Je pa naporno, ker da ogromno informacij in moraš biti na vsakem koraku maksimalno zbran.

Je bil to za vas popolnoma nov svet?

Že v preteklosti sem imel zahtevne trenerje, a ima vsak svoj sistem in filozofijo. Za Zdovca vemo, da je bil eden najboljših evropskih obrambnih igralcev, zato k temu stremi tudi njegova filozofija. Lahko bi rekel, da sem imel na začetku kar nekaj težav, da sem sprejel vse informacije. Kar zadeva obrambo, je selektor kar načelen in moraš spoštovati vsako malenkost, saj lahko le v tem primeru njegova filozofija deluje.

Omenili ste, da je bil Zdovc svoj čas eden najboljših evropskih košarkarjev. Vam podeli kdaj kakšen »igralski« nasvet?

Ko da nasvet oziroma te opomni, včasih kot igralec zaznaš, da si ga dobil od nekdanjega igralca. Ima občutek in točno ve, kako se stvarem streže.

Pogostokrat vas opomni, da na parketu ne smete preveč divjati, kajneda?

Rad igram hitro igro, zato me Zdovc večkrat opozori, naj ne bezljam in ne naredim napake. Poskuša me umiriti in poskrbeti, da kot igralec odrastem. Večkrat mi je že rekel, da moraš v resni košarki znati kontrolirati tempo igre, in glede tega mi daje tudi največ nasvetov. Sicer zna tudi povzdigniti glas, a želi z vsakim napotkom poskrbeti, da napreduješ in s tem pomagaš ekipi.

Kje je po vašem mnenju domet te reprezentance na evropskem prvenstvu?

Pozna se, da nam manjka najboljši posameznik Goran Dragić in tudi preostali, ki so bili v preteklosti pomembni členi reprezentance. Če se bomo povezali kot ekipa, igrali moštveno s trdo obrambo in pametnim napadom, lahko tudi presenetimo. Vsekakor pa bo glavno, da bomo na vsaki tekmi iz sebe iztisnili zadnje atome moči. Primarni cilj je, da se uvrstimo v izločilne boje.

Kako pa je kaj z vašim klubskim statusom?

Obstajajo določeni pogovori, a ne bi govoril o tem, ker ni še ničesar konkretnega.