Glavni vhod v Zemaljski oziroma Narodni muzej Bosne in Hercegovine je že skoraj tri leta zabit z deskami, kar simbolizira paralizo institucije, ki jo je povzročil njen nerešeni pravni status in posledično nedorečeni vzvodi financiranja. Da bi se javnosti, še posebej pa političnemu vrhu, odprle oči, so pred kratkim zagnali akacijo Ja sam muzej (Jaz sem muzej), ki z različnimi aktivnostmi opozarja na propadanje dragocenih zbirk znotraj muzeja. Te namreč niso pomembne le za Bosno in Hercegovino, temveč za vso regijo jugovzhodne Evrope.
»Smo del nečesa velikega«
Omenjeni sarajevski muzej je le ena od bosanskih kulturnih ustanov, ki so po podpisu daytonskega sporazuma ostale v »pravni praznini«, saj se tamkajšnje oblasti ne morejo dogovoriti glede ustanoviteljskih pravic zanje, s čimer ostaja nedorečeno tudi, kdo naj jih financira. Zemaljski muzej je kljub temu uspešno deloval še leta po tem, dokler ni 4. oktobra 2012, 124 let po ustanovitvi, zaradi nevzdržnih razmer zaloputnil vrat pred nosom javnosti. Prejemal je namreč le petino sredstev, ki so bila potrebna za normalno delovanje.
Nekateri tam zaposleni kljub temu še vedno vsak dan prihajajo na delo, četudi brez prihodkov in urejenega zdravstvenega zavarovanja, da bi le zaščitili zbirke. »Muzej imamo radi in ga zato ohranjamo pri življenju. Ko pomislimo, kaj vse je tu in koliko naše zgodovine je v muzeju, imamo občutek, da smo del nečesa velikega. V zasebnem življenju komaj preživimo, a ko zjutraj vstanem, se še vedno nasmejem in grem dežurat v muzej,« je na spletni strani muzeja pojasnila tamkajšnja uslužbenka Ermina Bahtanović. Njen kolega Esad Vesković, konservator in restavrator na oddelku za arheologijo, pa je dodal: »Pogosto razmišljam o tem, kako bo vse skupaj videti, če se muzej nekega dne ponovno odpre. Težko je vrniti leta, ki so nepovratno minila. Kot za športnika, ki se ogreva pred tekmo, je tudi za nas potreben čas, da stvari povrnemo na pravo pot.«
Podpora z vseh smeri
Zaposlene, ki pazijo na zbirke, je več mesecev portretiral priznani bosanski fotograf Zijah Gafić ter njihove podobe skupaj z intervjuji postavil na razstavi Čuvari muzeja (Čuvaji muzeja), ki bo do začetka septembra na ogled v sicer zaprtem muzeju. Razstava je del širše akcije Ja sam muzej, katere namen je izboljšati javno podobo muzeja, pokazati solidarnost z muzejskimi delavci, predvsem pa ustvariti pritisk na politike, da bi razjasnili pravni status institucije.
Pobudniki akcije, v okviru katere bodo muzej okupirali različni kulturni dogodki in javne razprave, so za zdaj zadovoljni z odzivom občinstva, saj se je v nekaj dneh za prostovoljno dežuranje v muzeju javilo okoli 300 ljudi. Zagreti so predvsem starši otrok, ki še niso imeli priložnosti obiskati muzeja. Podporo so izkazale tudi številne javne osebnosti s kulturnega in akademskega področja ter nekateri podjetniki in različna društva. Najpomembneje pa je, da hladnokrvni niso ostali niti posamezni politični akterji.