Google je dobil novo mamo – krovno družbo Alphabet (abeceda), katere vodstvo bodo sestavljali vsi najprepoznavnejši obrazi Googla s soustanoviteljema Larryjem Pageem in Sergejem Brinom na čelu – in novega izvršnega direktorja Sundarja Pichaia.
Spletni velikan, ki je lani ustvaril več kot 66 milijard dolarjev prihodkov in 14,4 milijarde dolarjev čistega dobička, po poslovnem prestrukturiranju že začenja spominjati na druge velike svetovne konglomerate, kot sta industrijski velikan General Electric ali finančna družba Berkshire Hathaway.
Preobrazba, ki ponuja več svobode
Zakaj preobrazba v holdinško družbo Alphabet? Ustanovitev krovne družbe je smiselna, ko postane določena organizacija prevelika ali preveč kompleksna, da bi lahko njeni deli delovali v harmoniji. Google, ki je iz garažnega podjetja z nekaj zaposlenimi postal velikan, na borzi vreden 444 milijard dolarjev, je na določeni točki postal prezahteven zalogaj za vodstvo, saj so se področja delovanja razširila na preveč koncev.
S tem je Google prekršil eno od desetih zapovedi s svojih začetkov pred prelomom tisočletja, ki pravi: »Delaj eno stvar resnično vrhunsko.« Resnici na ljubo se je nanjo požvižgal že pred leti. Čeprav prinaša iskalnik z oglaševalskimi prihodki vred izredno velik kolač prihodkov Googla, ta še zdaleč ni več v središču pozornosti velikana s sedežem v bližini mesta San Jose na ameriški zahodni obali. Google se danes ukvarja z razvojem lastnega, izredno priljubljenega brskalnika (chrome), raznih aplikacij, portalov (youtube), operacijskih sistemov (android), z nakupom Motorole se preizkuša na trgu pametnih telefonov in tablic, v okviru napol skrivnega projekta Google X pa se podaja na področje robotike, balonarstva – z baloni želijo pripeljati spletno povezavo v najodročnejše kraje na svetu – in avtomobilizma, kjer utira pot razvoju samovozečih avtomobilov.
Zaradi negotove prihodnosti na področju iskalnikov, katerih usoda bo tesno stkana z razvojem pametnih telefonov, pri čemer igra močno vlogo Apple, se Google še ni prenehal ozirati za novimi priložnostmi. Še posebno ga mika zdravstvo, ki je večstomilijardni posel.
Alphabet začetek razvojnega buma v zdravstvu?
Ambicije Googla na področju zdravstva niso več skrivnost, z njim se ukvarjajo odvisne družbe Calico, Life Sciences, v zdravstvena podjetja vlaga sklad Google Ventures, medtem ko je Google X pred časom v svoje vrste zvabil priznanega kardiologa s Harvarda. Lani so pri Googlu začeli razvijati tabletko, ki bi zaznala rakava obolenja, v še ambicioznejšem projektu pa skušajo ustvariti molekularni profil zdravega človeškega telesa, s pomočjo katerega bi zdravstveni delavci kar najhitreje odkrili raznorazna obolenja. Cilj Googla naj bi bil podaljšati človeško življenje, ta moto zasleduje več napol skrivnih projektov. Toda za zdaj še nobeden ni blizu trenutka, ko bi ponudil rešitev za širše množice in postal s tem tudi dobičkonosen.
Prav tu bi lahko preoblikovanje Googla v več podjetij, združenih pod krovno družbo Alphabet, odigralo vlogo katalizatorja novega razvojnega vala. Nekatere divizije Googla so po novem samostojna podjetja, ki bodo imela več svobode, a tudi večjo odgovornost. Čeprav jih bodo po besedah Larryja Pagea, ki je prevzel vlogo izvršnega direktorja družbe Alphabet, še vedno financirale Googlove milijarde, ne bodo imela več statusa hišnih zagonskih podjetij. Posledično se bodo morala dokazati na trgu in paziti na svoje bilance ob koncu leta.
Kdo je Sundar Pichai?
Kljub večji usmeritvi k uresničevanju razvojnih ciljev ostaja daleč največja odvisna družba Alphabeta Google, ki bo še naprej združeval vse najdobičkonosnejše divizije: istoimenski iskalnik, brskalnik chrome, spletni portal youtube ter operacijski sistem za tablice in pametne telefone android. Vodenje Googla je po meteorskem vzponu po korporativni lestvici prevzel Sundar Pichai, 43-letni Indijec, ki je v svoji domovini končal študij metalurgije.
Pichai je pri Googlu od leta 2004, ko je bil zadolžen za razvoj orodne vrstice, ki je uporabnikom brskalnikov internet explorer in firefox omogočala nastavitev Googlovega iskalnika kot privzetega. V naslednjih nekaj letih je prevzel projekt Chrome, ki je danes najbolj uporabljan brskalnik na svetu. Nato je presedlal na operacijski sistem android, ki prav tako niza uspehe. Lani je tako nadziral razvoj praktično vse programske opreme, letos pa je postal šele tretji vodilni mož Googla v zgodovini.
»Sundarjev talent je ustvarjanje proizvodov, ki so tehnološko izvrstni, a hkrati preprosti za uporabo,« je Pichaia pred časom hvalil Page. In dodal: »Prav tako ljubi velike stave.« Na drzne poteze stavijo tudi v holdingu Alphabet.