Deset let zaprta

Pot je propadala, za mostičke, stopnice, ograje ni skrbel nihče. Pa čeprav je bilo v zaščito dela poti še pred zaprtjem vloženih več kot sto tisočakov evropskega denarja. Že res, da je zgornji slap še precej mogočnejši, večji in nasploh eden najlepših pri nas, a do njega se je treba kar dobro sprehoditi (se vmes sicer okrepčati v priljubljeni brunarici pri Ingu), za dostop prav do slapa pa je potrebnega tudi nekaj plezanja po klinih in ob jeklenicah. Tako je širšim množicam mnogo bližje spodnji slap, do katerega pa vse do letos uradno skorajda ni bilo mogoče priti. Vsaj ne po slikoviti grapi ob samem potoku.

»Kar nihče se ni hotel lotiti te poti. Po eni strani ne gre za planinsko pot, tako da je zanjo odgovorna občina, po drug strani pa je bilo tudi vse polno birokratskih ovir, nekaj tudi zaradi določil Triglavskega narodnega parka. Novi župan je obnovo poti obljubljal že pred volitvami in očitno se je obljube držal, občina je zagotovila 13 tisočakov za material in gradbene stroje, mi pa smo poprijeli za delo. Vse je bilo narejeno prostovoljno, Ingo pa je skrbel za malico. Ampak, veste, delali smo zaradi sebe, zato, ker gre za našo pot. Ne toliko zato, da bi imeli več turistov, več obiskovalcev,« je razložil predsednik Planinskega društva Gozd Martuljk Klemen Robič. Samo kot zanimivost – kraju in potoku se uradno res reče Martuljek, a imajo planinci v imenu kar Martuljk, vsi pa tako ali tako za to območje uporabljajo staro ime Rute, tako da boste na eni od »mizic« ob poti iz starega štora lahko prebrali vgravirano kar PD Rute.

Pot je te dni, dober teden po odprtju, še kako dobro obiskana. »Vseeno je treba biti previden. Sploh ob dežju je lahko na določenih koncih zelo spolzko,« pa je kljub obnovi opozoril Robič in pojasnil, da so delali tri tedne in da se je izmenjalo kakih 50 prostovoljcev, uredili pa so stopnice, poti, ograje in nekaj mostov. »Ta pot pa tudi urejanje jezera Jasna sta dokaz, da se v kraju da veliko narediti tudi z malo denarja. Najbolj vesel sem bil, ko sem gledal stare Mojstrančane, tudi starejše od 70 let, ki so z veseljem šli pomagat,« je dodal župan Kranjske Gore Jani Hrovat.

Zahvala največje poplačilo

»Mislim, da bo kakšna taka prostovoljna akcija še potrebna. Zdaj se ljudje tudi osebno prihajajo k nam zahvaljevat, ker smo uredili pot, in to je potem največje zadovoljstvo,« je še pristavil Klemen Robič.

Seveda pa so zadovoljni tudi v brunarici pri Ingu, ki je med turisti in drugimi obiskovalci Kranjske Gore zelo priljubljena. »Spodnja pot po grapi je seveda precej lepša od planinske po zgornjem delu, tako da se tudi odprtje kar pozna pri obisku. Svoje seveda dela še letošnje lepo vreme, tako da se nad obiskom in sezono nasploh res ne smemo pritoževati. Obiskovalci naše brunarice so vsi po vrsti navdušeni nad obnovo kanjona in povedo, da gre za enega najlepših kotičkov na našem koncu. Pokazalo se je, da je v slogi moč, in zato smo še toliko bolj ponosni na opravljeno delo,« pa je povedala Barbara Robič, ki skupaj z možem Ingom upravlja z brunarico na pol poti med enim in drugim slapom.