»V Sloveniji je težko priti do posvojencev. Za tujino nisva imela denarja. Če imate možnost dati posteljo in krožnik več na mizo, bi rejništvo priporočila vsakomur. Danes funkcioniramo kot normalna družina,« pravi Jugova. Devetletna deklica je namreč prišla k Jugovim iz težke družinske situacije. »Izkazalo se je, da je doma sama skrbela za prehrano in vse preostalo,« rejnica opisuje prve dneve .
V rejništvo gredo večinoma otroci staršev, ki jim je sodišče odvzelo roditeljsko pravico zaradi zanemarjanja, zdravljenja, prestajanja zaporne kazni, neurejenih odnosov, zlorab ali nasilja. Gre za načeloma kratkotrajen ukrep, saj v povprečju ostanejo otroci pri rejnikih osem let.
Deklica je prinesla sonce v družino
Otroci se v rejništvu običajno zaprejo vase in jočejo. Včasih se zgodi obratno, da se veliko smejijo in si začnejo prepevati, ko so okregani. Tudi, če je otrok preveč vesel in ne zna jokati, je to znak stiske, pravijo na novogoriškem centru za socialno delo. Sčasoma dojamejo, da lahko pokažejo čustva in pripovedujejo o tem, kar se jim je zgodilo, predvsem pa začnejo jokati.
»Zame je velik uspeh, da otrok doume, da je delati napake dopustno, ker se na njih učimo in zato nismo tepeni. Procesi so dolgotrajni in majhni koraki so velik uspeh,« pravi Jugova, ki želi pri rejništvu izpostaviti predvsem svetlo plat. »Nam je deklica dala veliko. Včasih se mi zdi, da je več dala ona nam, kot dajemo mi njej. Neprestano nas uči z izkušnjami. Je otrok, ki je v življenju prestal več kot nekdo pri štiridesetih. Prinesla je sonce v družino. Čeprav smo postali njena druga družina, moramo dajati poudarek biološkim staršem. Pomagati moramo tudi njim, kar je zelo naporno,« priznava Jugova.
Ovira je birokracija, treba je popraviti zakon
Največjo težavo predstavlja birokracija, saj je za skoraj vsak dokument potreben podpis otrokovih staršev, kjer pa se pogosto zaplete. »Biološki starši včasih nimajo niti volje niti interesa urejati stvari. Niti prijave prebivališča ne more rejnik urediti sam. Menim, da bi bilo treba na tem mestu zakon popraviti, saj je problem fizično spraviti starše na občino in urade. Pri nas se je nekajkrat zgodilo, da je bila deklica brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja,« opozarja Jugova.
Če otrok študira, obstaja možnost podaljšanja rejništva do 26. leta starosti. Mesečna rejnina za otroka znaša 529,09 evra, s polnoletnostjo pa se nekoliko zniža. Rejništvo se lahko izvaja tudi poklicno ob predpogoju, da ima oseba, ki ni v delovnem razmerju, nameščene najmanj tri otroke, za kar mesečno prejme 1587,27 evra in plačane prispevke v višini 301,45 evra.
Kot pravi Jugova, otroci v rejništvu potrebujejo pomoč, da odrastejo v ljudi, ki bodo sposobni skrbeti sami zase. Skrbi pa jo, ker gredo ti otroci pri osemnajstih letih že običajno iz rejniške družine: »Ko sem jaz imela 18 let, še nisem bila sposobna skrbeti zase. Takšni otroci pa imajo vse predispozicije, da zaidejo na kriva pota.«