»Na hrvaško-slovenski spor o Piranskem zalivu gledamo kot na spor zaradi oslove sence. Zgubljajo se čas, denar in energija, od vsega skupaj pa imajo največ politiki, namesto da bi se v interesu vseh, ki živijo na obmejnem območju, našla rešitev za čim boljše sodelovanje med obema državama, ki kot da ne verjameta v evropsko (schengensko) prihodnost brez meja. Ne razumemo te trdoglavosti Hrvaške, ki je od nekdanje Jugoslavije prevzela vso obalo z morjem, da Sloveniji formalno ne priznava dostopa do odprtega izhoda na morje.«
***
Skupina Laibach v reškem Novem listu o slovensko-hrvaški oslovi senci
***
Hrvaška je po njihovem mnenju dolžna, če že ne zaradi zgodovinskih dejstev, zaradi odnosov med sosedoma, Slovencem omogočiti izhod na odprto morje. Za Hrvate takšno dejanje ne bi imelo nobenih posledic, na preostalem mejnem območju, kjer je meja še nedoločena, pa naj prebivalci o tem, kateri državi bi radi plačevali davke, organizirajo referendum.
