Pogled na lestvico najboljših dosežkov v metu kopja v tej sezoni je presenetljiv. Dva metalca sta vrgla orodje čez 90 metrov, in sicer Kenijec Julius Yego (91,39 metra) in Keshorn Walcott iz Trinidada in Tobaga (90,16 metra), dlje od aktualnega svetovnega prvaka Vitezslava Veselyja (88,18 metra) pa sta kopje vrgla še Nemec Thomas Rohler (89,27 metra) in kar štirikrat Finec Tero Pitkämäki (89,09 metra). Čeha Veselyja je češka reprezentanca izbrala za kapetana več kot 20-članske reprezentance, ki bo od konca prihodnjega tedna tekmovala na svetovnem prvenstvu v Pekingu. Varovanec najboljšega metalca kopja vseh časov Jana Železnyja napoveduje, da bo storil vse, da na Kitajskem ubrani lovoriko z zadnjega prvenstva v Moskvi.
Vesely v mlajših kategorijah ni veljal za čudežnega dečka. Na velikih tekmah je sicer opozarjal nase, a v finalih ni posegal po najvišjih uvrstitvah. Podobno pot je 32-letni atlet prehodil tudi med člani. Leta 2008 se je v Pekingu z metom 81,20 metra kot deveti uvrstil v olimpijski finale, v katerem je razočaral in z dosežkom 75,76 metra zasedel zadnje, dvanajsto mesto. Dve leti pozneje je na veliki tekmi znova odpovedal. Potem ko je leta 2010 izboljšal osebni rekord (86,45 metra), je bil isto leto na evropskem prvenstvu v Barceloni šele deveti. Korak naprej je naredil leto pozneje v Daeguju, kjer je bil na svetovnem prvenstvu četrti, leta 2012 pa je osvojil svojo prvo lovoriko. V Helsinkih je postal evropski prvak. Ko je dober mesec pozneje, 8. avgusta 2012, v olimpijskih kvalifikacijah v Londonu znova izboljšal osebni rekord (88,34 metra), je postal prvi favorit za osvojitev najprestižnejše lovorike, a je znova razočaral.
Olimpijski finale v metu kopja se je izkazal za najbolj presenetljivega med vsemi disciplinami. Favoriti Vesely, Pitkämäki in branilec naslova Norvežan Andreas Thorkildsen so bili sicer razvrščeni eden za drugim, a s to napako, da so bili pred njihovimi uvrstitvami še tekmovalci številka štiri, pet in šest – senzacionalno so kolajne osvojili Walcott, Ukrajinec Oleksandr Pjatnicja in Finec Antti Ruuskanen. Od londonskega četrtega mesta je šla Veselyjeva pot strmo navzgor. Predlani je v Moskvi postal svetovni prvak, in sicer kot drugi Čeh v zgodovini za svojim trenerjem in svetovnim rekorderjem (98,48 metra) Janom Železnyjem. Lani je bil v Zürichu evropski podprvak. V tej sezoni mu gre vse po načrtih, vsaj kar se daljav tiče, tako da bo lahko samozavestno branil naslov svetovnega prvaka.
V atletskem svetu se je Veselyja prijel vzdevek Filozof. Prislužil si ga je zaradi tihega karakterja in pogleda, ki spominja na hladnokrvnega igralca pokra. Navzven daje vtis flegmatika, njegova tekmovalna zgodovina pa kaže, da potrebuje veliko pritiska, da iz sebe iztisne kar največ. Njegov drugi najpogostejši vzdevek, ki ga uporabljajo predvsem najbližji, je Vita. Prvič se je Vesely srečal s kopjem pri 14 letih. »To je bilo čisto naključje. Med treningom sem zagledal kopje in vprašal trenerja, ali ga lahko vržem. Spominjam se, da sem ga vrgel po tekaški stezi, saj ni bilo prostora, da bi ga lahko kam drugam,« se prvega meta spominja Vitezslav Vesely. Leto pozneje si je pri 15 letih prislužil prvo lovoriko v metu kopja, naslov češkega prvaka med vrstniki. Kljub temu se je še naprej večinoma posvečal teku in osvojil nekaj lovorik v krosu. Pri 16 letih je naredil prvi večji življenjski premik. Zapustil je mesto Hodonin, saj tam ni bilo trenerja meta kopja. Preselil se je v Zlin, kjer se je vpisal v srednjo šolo; v Zlinu je bil namreč trener Jaroslav Halva, ki je v preteklosti treniral tudi Jana Železnyja, s katerim sta začela sodelovati pozneje. »Marsikdo me je vprašal, kaj dela Vitezslav v moji skupini za trening. Toda ves čas sem v njem videl neki potencial. Čutil sem, da se lahko razvije v vrhunskega metalca. Bil je potrpežljiv, za preboj v svetovni vrh pa je potreboval veliko časa,« pravi Jan Železny.