Imena podjetij, ustanovljena v Sloveniji, so odslej lahko tudi bolj »globalna«. Spremembe Zakona o gospodarskih družbah namreč od sobote dalje omogočajo skovanke imen, ki vsebujejo tuje črke q, w, x in y, pa tudi ć ali đ, poleg tega bodo imena podjetij po novem lahko nosila domensko končnico ».si«. Tako bodo slovenska podjetja, ki so se do zdaj sicer v tujini lahko predstavljala z domišljijskim imenom, ki nima dejanskega pomena in je hkrati tudi blagovna znamka, denimo Chipolo, lahko lažje nastopala na tujih trgih, menijo podjetniki. A previdno, del imena, ki nakazuje na njegovo dejavnost, mora biti še vedno zapisano v slovenskem jeziku, denimo Blueberry, proizvodnja sadnih napitkov, d.o.o.

Tudi sicer izbira imena firme ni tako enostavna, kot bi si mislili. To dokazuje že podatek, da registrsko sodišče vlogo o vpisu firme v register največkrat zavrnejo prav zaradi napačnega poimenovanja. Do zdaj sta bila ključna razloga za to, da podjetniki niso izbirali slovenskih imen oziroma se ime ni dovolj razlikovalo od imena kakšnega že obstoječega podjetja, ugotavljajo na točkah VEM.

Zavrnitev registracije podjetja zaradi imena pa ni tako nedolžna, saj mora podjetnik v tem primeru celoten postopek pričeti znova, se torej vrniti na banko, pridobiti novo potrdilo o vplačilu kapitala, na katerem je popravljeno ime firme, nato pa spet obiskati točko VEM in še enkrat podpisati vso dokumentacijo za registracijo podjetja.

V podjetju Data zato podjetnikom svetujejo, naj se na poimenovanje firme vnaprej dobro pripravijo. V Ajpesovem registru lahko preverijo, ali je v njem že vpisano podobno ali celo enako ime. V tem primeru lahko podjetnik prvotno ime dopolni z eno besedo in bo registrsko sodišče že priznalo bistveno razlikovanje od nekega obstoječega imena. Primer je denimo Gradbinec, d.o.o., ali Gradbinec 3000, d.o.o.

Druga, morda še zanesljivejša pot pri ustanavljanju podjetja je registracija nameravane firme. To pomeni, da podjetnik referentu na točki VEM sporoči idejo za ime firme, njeno dejavnost, družbenika in njegove osebne podatke. Podjetnik nato v nekaj dneh prejme sklep registrskega sodišča o potrditvi ali zavrnitvi vpisa nameravane firme. Če je sklep pozitiven, ima podjetnik oziroma družbenik podjetja rezervirano ime firme za eno leto. V tem času lahko podjetje registrira kadar koli in težav z vpisom firme ne bo imel, pojasnjujejo v podjetju Data, saj bo ta nameravana firma leto dni vpisana v Ajpesov register podjetij, zaradi česar enakega imena ne bo mogel registrirati nihče drug.

Prihodnji podjetniki se sicer pred ustanovitvijo podjetja lahko udeležijo tudi številnih (brezplačnih) seminarjev ali delavnic, na katerih jim strokovnjaki različnih področij svetujejo o korakih postavljanja podjetja. A vsi po vrsti poudarjajo, naj bo podjetnik sam tisti, ki bo izbral ime svojega podjetja, saj to lahko pomembno vpliva na njegovo prodiranje na trgu, iz njega pa lahko podjetnik kasneje razvije tudi istoimensko blagovno znamko.