Še pred leti je bil med sezonskimi delavci na kmetijskih površinah velik delež tujcev, predvsem ljudi z območja nekdanje Jugoslavije. Številnim pridelovalcem, tudi na primer hmeljarjem iz Savinjske doline, so zadnja leta pri delu najpogosteje pomagali delavci iz Romunije.
A trg delovne sile in zakonodaja sta se v zadnjem času spremenila. Če so še pred leti brezposelni, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, iskali najrazličnejše izgovore, da jim ponujenega dela ne bi bilo treba sprejeti, se je to lani in letos spremenilo. Tudi zaradi strogih predpisov s področja varstva pri delu hmeljarji Romune in druge delavce najemajo le še za preprostejše delo, in to predvsem spomladi, ko sadijo hmelj in napeljujejo vrvice. »Ker je Romunija članica EU, moramo z njimi sklepati podjemne pogodbe. A te so za nas in zanje drage, saj država pobere več kot polovico bruto dohodka. Na uro tako zaslužijo okoli dva evra, kar pomeni 25 evrov na dan oziroma od 200 do 300 evrov v desetih dneh,« pravi hmeljar Nandi Kunst, ki si že vrsto let prizadeva, da bi jim ministrstvo za finance, ministrstvo za kmetijstvo, zavod za zaposlovanje in kmetijska zbornica prisluhnili in olajšali zaposlovanje tuje delovne sile.
Tujci prilagodljivejši od domačih delavcev
»Zanimanje brezposelnih za sezonsko delo se iz leta v leto povečuje in že presega povpraševanje delodajalcev. A vsi tempa, ki ga zahteva tako specifično delo, ne zmorejo,« opisujejo razmere v celjski območni enoti zavoda za zaposlovanje.
Ker je brezposelnih veliko, iz leta v leto zmanjšujejo število delovnih dovoljenj, ki jih potrebujejo tujci iz držav, ki niso članice EU. Po drugi strani pa imajo tujce delodajalci rajši, ker so vzdržljivejši, pripravljeni delati ves dan in tudi vešči določenih del. »Večje potrebe po delavcih se pojavljajo le v kratkem obdobju in so pogojene s časom vegetacije ter ugodnimi vremenskimi razmerami. Zavedamo se, da povečane količine dela ni mogoče opraviti le s člani kmetije oziroma redno zaposleno delovno silo. Zato skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve preučujemo možnost ureditve sezonskega dela na način, ki bo upošteval specifiko pridelave in dela v kmetijstvu in bo sprejemljivejši tako za delavce kot za delodajalce,« so povedali na ministrstvu za kmetijstvo.
Manj posluha imajo na ministrstvu za finance. »Z vidika enake davčne obravnave zavezancev v enakem ekonomskem in drugem položaju posebna obravnava tistih, ki opravljajo sezonsko delo, ni sprejemljiva. Zato tudi ni razlogov, da bi bili dohodki, doseženi s sezonskim delom v kmetijstvu, obravnavani drugače kot dohodki, doseženi z opravljanjem drugega dela,« pojasnjujejo.