Rušenje že pred enajstimi leti

Naj samo spomnimo, da je prvo črno gradnjo na tem mestu država porušila že pred enajstimi leti, a je Stroj kaj kmalu zgradil novo, še trdnejšo in še modernejšo, za mnoge pa še bolj izzivalno utrdbo. Do »Strojevega gnezda« se pride peš z gozdne ceste, ki vodi iz Zadnje vasi proti Dobrči. Pot je lepo urejena, Stroj je postavil varovalno ograjo, celo krajšo tovorno žičnico. Morebitne nepovabljene opazovalce pozdravi več napisov o prepovedi približevanja na manj kot 20 metrov in o nevarnosti električne napetosti. Tudi na oko je vsakomur jasno, da s Strojem ne gre češenj zobati in da bi bil vsak poskus vstopa v objekt nevaren in nemogoč. Zemljišče, na katerem stoji utrdba (ogromna skala, ki se jo lahko vidi tudi iz doline), je seveda v lasti Francija Stroja.

Podjetnik bi to črno gradnjo sicer lahko legaliziral s pomočjo občine Radovljica, ki bi morala za to spremeniti občinske prostorske načrte. Vse kaže, da je Stroj v županu Radovljice Cirilu Globočniku dobil močnega zaveznika. Strojevo zemljišče je namreč del varovalnega gozda in občina ne more spreminjati načrtov za to območje brez soglasja Zavoda za gozdove. Edina možnost je izvzem zemljišča iz območja varovalnega gozda, kar pa s sklepom lahko naredi le pristojni minister za gozdarstvo. To mu namreč omogoča peti odstavek 46. člena Zakona o gozdovih, ki pravi, da minister lahko odobri posege v varovalni gozd, če le-ti ne zmanjšajo funkcije varovalnega gozda.

Župan za legalizacijo

Ciril Globočnik je 14. julija ministru Dejanu Židanu pisal zelo prijazno pismo z milo prošnjo po pomoči pri legalizaciji Strojeve črne gradnje. »Mnenja smo, da nam more biti v ponos, da imamo človeka, ki zna in zmore izdelovati take naprave (za izkoriščanje sončne in vetrne energije, op. p.) in mu pri uresničevanju načrtov pomagati, saj so potrebe po izkoriščanju naravnih virov vse večje. Povsem razumemo pomen varovalnega gozda za naravo samo. Toda na tem skalnem mestu ne bodo rasle ne smreke ne druga drevesa. Zato želimo in prosimo, da se ta parcela izvzame iz varovalnega gozda in tako omogoči Francu Stroju legalizirati zgrajeno merilno opazovalnico, ki mu služi kot osnova za večjo kvaliteto svojih izdelkov,« je v prošnji zapisal Ciril Globočnik, ki poudarja, da je občina že večkrat zaprosila pristojno ministrstvo za rešitev problema, a nikoli niso dobili niti odgovora, zato so se zdaj obrnili neposredno na ministra, da bi »v prid Strojevih in vseh tam zaposlenih« ugodno rešil prošnjo.

Franci Stroj je povedal, da pričakuje, da bo vsaj minister Židan razumel, da je treba gospodarstvu pomagati in ga ne ovirati, ter da bo končno lahko legaliziral objekt na Dobrči: »Prav letos smo poskrbeli za še nekaj novih inovacij. Recimo za gugalni stroj na sončno energijo. Na Dobrči bi preskušali vetrno energijo, saj so tam razmere za kaj takega zelo ugodne.«

Zavod za gozdove vztrajno proti

Kakšne so možnosti, da bi Židan ugodil prošnji župana Globočnika, še ni jasno, saj so nam na ministrstvu povedali, da so zadevo najprej poslali v strokovno presojo Zavodu za gozdove. Ta pa Strojevi črni gradnji že ves čas nasprotuje.

Vodja blejske enote Zavoda za gozdove Andrej Avsenek je potrdil, da so ga z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že poklicali in ga vprašali za mnenje. »Odgovoril sem jim, da lahko prepišejo vsa moja dozdajšnja mnenja glede Strojeve črne gradnje. Vsa so bila negativna in še vedno menim, da ni nobenega razloga, da bi del pobočja Dobrče izvzeli iz območja varovalnega gozda.«

Dejstvo pa je, da tudi če Strojev objekt ostane črna gradnja, do rušenja, kot leta 2004, še zelo dolgo ne bo prišlo. K temu nas napeljujejo statistični podatki ministrstva za okolje in prostor. Lani so namreč porušili zgolj osem nelegalnih objektov, od tega enega v Triglavskem narodnem parku. En energetski objekt (bioplinarno) so sicer začeli rušiti, rušenje prekinili, ga nadaljevali letos in zaradi pomanjkanja denarja spet ustavili. Rušenje »Strojevega gnezda« bi bil zagotovo finančno in logistično zelo zahteven projekt.