Višja državna tožilka Mojca Gruden je novinarja Televizije Slovenija Erika Valenčiča pred dnevi pisno obvestila, da je kazensko ovadbo, ki jo je zoper njega zaradi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov vložila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), zavrgla, »ker naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti«. Znano je, da je Valenčič status osumljenca pridobil, ker naj bi v dokumentarnem filmu Koalicija sovraštva z objavo dokumenta o skrajnih skupinah razkril tajne podatke Sove. Ta je kazensko ovadbo vložila zgolj dva tedna po »premieri« filma, februarja 2014, ko je agencijo vodil Stane Štemberger.
Sporno poročilo se je »zataknilo« na poti v parlament
Valenčič je takšen razplet pričakoval, veseli ga, da je postopka konec. »A hkrati me še vedno jezi, da državno tožilstvo ni preganjalo ljudi v kabinetu zadnje Janševe vlade in v takratnem vrhu Sove, ki so zelo očitno prirejali poročilo o delovanju skrajnih skupin v Sloveniji, da bi – o tem sem prepričan – prikrili delovanje in organiziranost desničarskih in neonacističnih skupin«. »V vsakem primeru je to pomenilo igranje z varnostjo vseh državljank in državljanov Slovenije,« je prepričan Valenčič. Kot smo tedaj razkrili tudi v Dnevniku, se je podrobnejše poročilo Sove, ki natančneje obravnava (tudi) desne ekstremistične skupine, na poti v parlament očitno ustavilo pri generalnem sekretarju druge Janševe vlade Božu Predaliču.
Dokumentarni film Koalicija sovraštva, v katerem je Valenčič problematiziral pojav skrajne desnice v Sloveniji in ki je vznemiril predvsem poslanca SDS Vinka Gorenaka, se je začel s posnetkom dokumenta z naslovom Poročilo o aktivnostih skrajnih skupin v Sloveniji, avtor filma pa ga je pospremil z besedami, da ga je leta 2012 pripravila Sova pod vodstvom takratnega direktorja Damirja Črnčeca. Na dokumentu, objavljenem v filmu, ni bilo videti nobene oznake, da bi šlo za uradni dokument Sove ali da bi bil celo označen s stopnjo tajnosti. Valenčič je pred zaslišanjem na specializiranem državnem tožilstvu v začetku tega leta tudi pojasnil, da v dokumentarcu niso objavili originalnega poročila Sove, »pač pa zelo cenzurirano verzijo«.
O okoliščinah pregona novinarja javne televizije so v začetku tega leta na pobudo svetnika Igorja E. Berganta razpravljali tudi v programskem svetu Radiotelevizije Slovenija. Kot je namreč znano, so na Kolodvorski ob Valenčičevem pregonu dvakrat zatajili: najprej niso nameravali pravno zaščititi svojega novinarja, pozneje pa so že zmontirani prispevek o njegovem pregonu zaradi »neuravnoteženosti« umaknili iz osrednjih poročil. »Ta bizarni pregon, dokler je trajal, ni bil samo neposreden napad na novinarje, ampak tudi poskus atentata na pravico javnosti do obveščenosti,« je danes jasen Valenčič.
V postopku zgolj še Dnevnikova novinarja
Potem ko je tožilstvo aprila letos zaradi pomanjkanja dokazov med sojenjem umaknilo obtožnico zoper Delovo novinarko Anuško Delić, ki so ji prav tako očitali izdajo tajnih podatkov Sove, in se je pregona zdaj otresel tudi Valenčič, ostajata v predkazenskem postopku še Dnevnikova novinarja Meta Roglič in Peter Lovšin. Tudi njima Sova očita, da sta leta 2013 razkrila tajne podatke o delu agencije, zaradi česar sta bila maja lani zaslišana na specializiranem tožilstvu. »V kazenski zadevi zoper Meto Roglič in Petra Lovšina tožilska odločitev še ni bila sprejeta,« so včeraj sporočili s tožilstva.
Ob tem velja spomniti, da bo oktobra začel veljati spremenjeni kazenski zakonik, ki novinarje razbremenjuje kazenske odgovornosti za objavo tajnih podatkov v primeru, kadar prevlada javni interes.