Dogovor med slovensko in avstralsko vlado, podpisan 16. junija, mladim med 18. in 31. letom omogoča pridobitev počitniških delovnih vizumov. V času počitnic se bodo po novem lahko izobraževali in pridobivali delovne izkušnje. »Tovrstne izmenjave bodo pripomogle k boljšemu spoznavanju kultur in načina življenja v obeh državah,« pojasnjuje Marjana Prvinšek Bokal z ministrstva za zunanje zadeve. Vizum, veljaven eno leto, bo omogočal delo za največ šest mesecev in/ali obiskovanje krajšega študijskega programa do štiri mesece. Pomočnica avstralskega ministra za priseljevanje, senatorka Michaelia Cash, ocenjuje, da je dogovor temelj vzpostavljanja nove globalne mreže: »S slovenskimi kolegi bomo čim tesneje sodelovali in nadejamo se, da bo dogovor čim prej v veljavi.«
Z novimi vizumi več svobode
Potovalna turistična agencija STA sicer podobne počitniške izmenjave omogoča že dlje časa, brez »meddržavnega« dogovora. »Trenutno imamo možnost študija in dela v Avstraliji, kjer udeleženci pridobijo študentsko vizo, s katero lahko ob študiju tudi delajo. To pomeni, da imajo imetniki poleg študija tudi možnost dela do 20 ur na teden,« pojasnjuje Gašper Štih. Pomembna je prisotnost na predavanjih nad 80 odstotkov časa, saj so avstralska imigrantska pravila precej stroga in je šola odgovorna za udeležbo svojih študentov. Med študijem so tudi počitnice in v tem času udeleženci lahko nadaljujejo delo za polni delovni čas.
Z dogovorom med državama bo tovrstno počitnikovanje preprostejše. Za novi vizum namreč ne bo treba obiskovati fakultete in bodo udeleženci veliko svobodnejši, saj bodo sami določali, kaj, kje in koliko bodo delali. »Ne bodo vezani na določeno mesto oziroma ustanovo, zaradi katere so v Avstraliji,« pravi Štih, »s tem sporazumom bo Avstralija mladim veliko bolj dostopna in verjamem, da bo že v prvem letu viz zmanjkalo oziroma bodo zapolnili kvoto.« Ta je že določena – 200 vizumov na leto.
Zanimanje za delo in študij v Avstraliji narašča
Z 200 vizumi na leto se bo število mladih, ki bodo izkušnje iskali v Avstraliji, zagotovo povečalo. Po podatkih Helene Deršek Štuhec iz službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani tam, sicer redno in ne zgolj počitniško, vsako leto študirata le dva ali trije študenti. Po mreži AEN (Australian-European Network) jih tja pošlje ljubljanska univerza, prav toliko pa jih vsako leto iz Avstralije pride k nam. Po Štihovih podatkih se je lani po programih STA v Avstralijo odpravilo 14 Slovencev, a ker zanimanje iz leta v leto narašča, do konca decembra pričakujejo še kakšnega več. Trenutno je najbolj priljubljen študij športa v Sydneyju. Ker je po agencijah trenutno še vedno mogoča le kombinacija dela in študija, se največ udeležencev zaposli v večjih gostinskih ali hotelskih verigah oziroma manjših barih in kavarnah v okolici šole ali bivališča.
Velik finančni zalogaj
Med tistimi, ki jih je življenje popeljalo v »obljubljeno deželo« so tudi Ivana Vitomir, Igor Steklačič in Marjeta Česen. Česnova se je od januarja do aprila letos v okviru doktorskega študija usposabljala v laboratoriju univerze Curtin v Perthu. Prav urejanje vizuma je bil najtrši oreh. »Zbiranje informacij in ves postopek sta vzela kar nekaj časa, sprva je kazalo, da mi vizuma sploh ne bodo odobrili pravočasno.« Na koncu se je vse dobro izšlo, saj je kmalu po oddaji vloge dobila vizum »Training and Research«.
Nekoliko težje ga je pridobil Steklačič, ki je v Avstralijo prišel jeseni 2013. Tamkajšnji študij je, pravi, velik finančni zalogaj, zato si je sprva uredil turistični vizum. Ker z njim ni mogel delati, si je pozneje priskrbel študentskega, za katerega je odštel vrtoglavih 3262 evrov. Nekaj finančnih težav je imela tudi Česnova, saj ji na avstralski univerzi denarne podpore niso ponudili. Na pomoč ji je priskočil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije s trimesečno štipendijo. »Življenje v Avstraliji je precej drago, za najem sobe sem na primer plačevala 136 evrov na teden,« pojasnjuje Česnova. Tudi sicer so življenjski stroški (hrana, pijača, javni prevozi) višji kot pri nas.
Takšne izkušnje ima tudi Vitomirjeva. Priznava, da je življenje v tujini predvsem na začetku vse prej kot lahko: »Težko je, če prideš sam, nimaš prijateljev, družine, ni več isti ritual kot v Sloveniji.« Za desetmesečni študij potrebuješ 8000 evrov, pravi, za vizum pa je odštela 340 evrov in s pridobitvijo ni imela težav. Nekaj denarja je prihranila tudi na račun stanovanja, saj bo do novembra bivala pri sorodnikih, nato pa se vrača v Slovenijo.
