Pet ovadenih, med njimi neuradno tudi nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj, za skoraj dvajset milijonov evrov škode in dokazi o plačilu provizije. To je epilog prvega dela preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) o sumih kaznivih dejanj pri prevzemnih pohodih Telekoma Slovenije v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije. V njenem jedru sta nakup in kasnejša prodaja deleža v kosovskem telekomunikacijskem operaterju Ipko.
»Na specializirano državno tožilstvo smo julija podali kazensko ovadbo zoper pet oseb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic,« so pojasnili v NPU. Koga sumijo storitve kaznivih dejanj, niso razkrili. Še marca 2013, ko so opravili odmevne hišne preiskave, so uradno potrdili, da preiskujejo devet oseb. V odredbi za preiskavo so bili takrat po naših informacijah navedeni štirje člani nekdanje uprave Telekoma Bojan Dremelj, Dušan Mitič, Željko Puljić in Filip Ogris Martič, takratna člana uprave Factor Banke Ciril Dragonja in Boris Pesjak, nekdanja lastnika podjetja Najdi.si Zvone Jagodic in Aleksander Sašo Štravs ter poslovnež s Kosova Ekrem Lluka. Kriminalisti so poleg dokazov o izplačilih večmilijonskih provizij pri vstopanju Telekoma Slovenije na kosovski trg pod drobnogled vzeli tudi sume o preplačilih pri nakupih družb v Sloveniji (Najdi.si) in Makedoniji (On.net), a kriminalisti preiskave teh poslov še niso zaključili. Kosovski del preiskave se je končal s petimi ovadbami. NPU je ovadil Dremlja in Mitiča, ki naj bi preostalim članom uprave zamolčala podrobnosti posla ter Dragonjo, Pesjaka in Lluko.
Sporni posli s Factor banko
Začetek zgodbe na Kosovu sega v februar 2007, v čas prve vlade Janeza Janše. Takrat se je Telekom – podobno kot nekatera druga podjetja v državni lasti – namenil prevzemati tarče na Balkanu. Med njimi je bila tudi licenca mobilne telefonije na Kosovu, ki jo je Telekom tudi dobil in zanjo plačal 75 milijonov evrov. A v poslu je mrgolelo nepravilnosti. Razpis na Kosovu je sprva dobil konzorcij, ki ga je vodila kosovska družba Kosmocell, njegov član pa je bil prek Factor banke tudi Ekrem Lluka. Konzorcij bi moral za to kosovski državi plačati 81 milijonov evrov, a je od posla uradno odstopil. Licenco je tako marca 2007 dobil Telekom.
Toda izkazalo se je, da je imela pri odločitvi konzorcija pomembno vlogo tudi nekdanja Telekomova uprava. Dremljeva ekipa je namreč šele leta 2012, ko je potekala revizija spornih poslov, razkrila, da je Factor banko zadnji trenutek prepričala o odstopu od tajnega dogovora s konzorcijem Kosmocell. Za to je Factor banki, ki je bila tudi po ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zgolj krinka za Lluko, plačala osem milijonov evrov vredno provizijo, obenem pa je banka ob hkratnem Telekomovem vstopu v Ipko postala še petnajstodstotna lastnica kosovskega operaterja.
Američani za sporne posle vedeli že marca 2007
V celotni zgodbi so bržčas najbolj sporni prav dogovori med Telekomom in Factor banko. Revizorji Telekoma, ki so pregledovali posel, namreč niso našli »smiselnega pojasnila vzrokov«, zakaj se je družba na Kosovu zapletla v posle s to banko. Tudi denar za dokapitalizacije Ipka, pri katerih je sodelovala Factor banka, ji je posojal kar Telekom. Banka, ki je za 15 odstotkov Ipka sprva plačala 5,25 milijona evrov, je ob izvršitvi prodajne opcije v letu 2009 prejela skoraj 24 milijonov evrov.
A dobro obveščeni so bili s pravim ozadjem zgodbe očitno seznanjeni že ob sklenitvi posla. Ena od depeš ameriškega veleposlaništva v Prištini iz marca 2007, ko se je bitka za licenco že razpletla, tako Factor banke sploh ne omenja. »Lokalni mediji so poročali o možnem dogovoru med Kosmocellom in Telekomom Slovenije. Domnevno naj bi Ekrem Lluka dobil deset milijonov evrov, da ne bi plačal licenčnine in bi bil konzorcij Telekom Slovenije-Ipko-Albright Group razglašen za zmagovalca,« je v depeši, ki jo je objavila spletna stran Wikileaks, zapisala Tina S. Kaidanow, poznejša ameriška veleposlanica na Kosovu. V Kujetesi, eni od članic konzorcija Kosmocell, so takrat navajali, da so imeli denar za plačilo licenčnine zagotovljen, a je Lluka od posla odstopil brez njihovega vedenja.
Poleg Lluke sta bila med največjimi dobičkarji v poslu z Ipkom nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je za Telekom lobirala pri pridobivanju koncesije, ter nekdanji prvi mož Ipka Akan Ismaili. Skoraj dvajset družbenikov Ipka, ki so leta 2007 ob Telekomu vstopili v njegovo lastništvo, je že konec leta 2009 ob delnem izstopu prejelo več kot 57 milijonov evrov. Za to je imela največje zasluge Dremljeva uprava, ki je umetno zvišala vrednost naložb za dobrih 20 milijonov evrov, tako tudi vrednost deležev v Ipku.
