V tem času imajo številni vrtičkarji privilegij, da lahko obirajo in uživajo povsem sveže aromatične rajske sadeže (od tod ime paradižnik, onkraj Piranskega zaliva pa rajčica), še najbolje po načelu »z vrta naravnost v usta«. Marsikdo pa se bo moral zadovoljiti s paradižnikom iz veleblagovnice, ki je največkrat celo v sezoni precej šibkega okusa. To še zlasti velja za paradižnik, ki ga hranijo v hladilniku. Paradižnik namreč ne mara nizkih temperatur in celo najokusnejšega domačega uničimo, če ga shranimo v hladilnik; postal bo namreč trd, kašast in brez okusa. Najbolje ga je hraniti na sobni temperaturi v temnejšem delu kuhinje, obrnjenega s pecljem navzdol. Za zrel paradižnik sicer že od nekdaj velja, da poleg potrebujemo le še ščepec soli, spet drugi (odvisno od geografskega položaja) dodajo še olivno ali bučno olje, čebulo ali česen, svežo baziliko ali peteršilj… Sladokuscem bo teknila kaprijska solata v barvah italijanske zastave, poimenovana po otočku blizu Neaplja: rezine paradižnika oplemenitimo s hladno stisnjenim olivnim oljem, listi sveže bazilike in rezinami mocarele. Če iste sestavine naložimo v pekač, kamor smo prej stresli kuhane testenine, porinemo v pečico in rahlo popečemo, da se sir stopi, nastane krasen topli obrok. Na kocke narezanemu paradižniku dodamo enako narezane kumare in papriko ter sveži sir (denimo grško feto) in olive, vse skupaj pa začinimo z olivnim oljem, origanom in soljo, če želimo grško solato. Narezan paradižnik na hitro zdušimo ali zgolj pogrejemo na popraženi čebuli, dodamo poljubne sredozemske začimbe in nastane okusna omaka za testenine. Če paradižnik, kumare, melono in nekoliko ledu gladko sesekljamo, primešamo jogurt in začinimo s poprovo meto ter čilijem, dobimo hladno poletno juho. Kadar je paradižnika v izobilju, iz njega s popraženo čebulo in začimbami pripravimo omako, ki jo lahko shranimo za hladnejši del leta. Najboljši način dolgotrajnega shranjevanja paradižnika pa so dognali na jugu Italije, kjer sadeže razpolovijo, nasolijo in posušijo na soncu. Takšnega lahko tudi kupimo in sesekljanega uporabimo za kuhanje, okus je veliko intenzivnejši od svežega.
Gnezda iz špagetov in paradižnika
Potrebujemo: 750 g paradižnika, 400 g špagetov, 50 g razkoščičenih črnih oliv, 4 žlice olivnega olja, 50 g sveže nastrganega parmezana, 8 rezin pršuta, 8 sardelnih filetov iz olja, morsko sol, sveže zmlet črni poper, 1 šopek peteršilja, 1 strok česna.
V ponvi v dveh žlicah olja med mešanjem na hitro popražimo česen, da postekleni, in dodamo tretjino na majhne koščke narezanega paradižnika. Pokrijemo in počasi dušimo deset minut. Ko se nekoliko ohladi, gladko razmešamo s sekljalnikom, začinimo s soljo in poprom ter počasi kuhamo še deset minut. Preostalih 500 g paradižnika narežemo na kockice. Peteršilj drobno sesekljamo, olive narežemo na kolesca. Skuhamo špagete in pečico segrejemo na 200 stopinj. Kuhane špagete odcedimo in stresemo v skledo, dodamo nakockan paradižnik, paradižnikovo omako, narezane olive in žlico sesekljanega peteršilja ter dobro premešamo. Odrežemo osem velikih kosov papirja za peko in jih premažemo s preostalim oljem, na sredo pa položimo špagete, oblikovane v gnezdeca. Na špagete položimo po eno rezino pršuta in po en sardelni filet, vse skupaj pa potresemo s peteršiljem. Papir nad nadevom prepognemo in zapremo. Ovoje zložimo v plitev pekač in damo za 15 minut v segreto pečico. Ovoje s testeninami iz pečice razdelimo na segrete krožnike, da si jih vsak jedec odpre sam in potrese z nastrganim sirom.