Pregled zgodovinskih podatkov razkrije, da sta leto 2002 zaznamovala javna ponudba delnic in prihod na borzo, takratna cena delnice je znašala 15 dolarjev. Preden hitite po kalkulator za izračun donosa do današnje vrednosti 122 dolarjev, pa še opozorilo – februarja 2004 je bila najprej delitev ene delnice na dve (tako imenovani split), julija letos pa še delitev ene delnice na sedem. Začetna cena je torej po vseh delitvah znašala dober dolar za delnico, donos do danes pa lahko izračunate sami. V letošnjem letu je to krepko najbolj vroča delnica iz indeksa S & P 500, saj je pridobila kar 159 odstotkov in krepko presega drugi Amazon z 71-odstotno rastjo (oboje v dolarjih). Napovedi za Netflix in njegov poslovni model so tudi v prihodnje zelo optimistične, temu primerni pa so tudi visoki kazalniki vrednotenja delnice, kar seveda lahko predstavlja visoko tveganje za vlagatelje v primeru nedoseganja pričakovanj, kar se je delničarjem Netflixa sicer primerilo konec leta 2012. Tako znaša pričakovano razmerje med ceno in dobičkom (P/E) za leto 2015 kar 522, za leto 2016 pa 368, brez pravega smisla pa je podrobno pisati o drugih kazalnikih, saj so pričakovane vrednosti za leto 2015: EV/EBITDA 107,2 ter P/B 26,1.
Čudež iz Los Gatosa
Prijetno kalifornijsko mestece, ki v prevodu sicer pomeni mačke oz. vsebinsko bolj natančno avtohtone vrste risov in pum, ki so včasih kraljevale ob vznožju gora, poleg zanimivega imena skriva še sedež borznega čudeža z imenom Netflix in odličen primer razvoja podjetniške ideje. Soustanovitelj in trenutni predsednik uprave družbe Reed Hastings si je izposodil filmski hit Apollo 13 in z vrnitvijo v videoteko zamujal šest tednov, kar ga je na koncu stalo dodatnih 40 dolarjev. Ob razmišljanju, kako novice ne povedati ženi, je prišel na podjetniško idejo o fiksni mesečni naročnini za izposojo, ki je trenutno na borzi vredna kar 52 milijard dolarjev. Takrat že uspešen serijski podjetnik (za sabo je imel uspešno prodajo podjetja) in z bogatimi izkušnjami se je dobro pripravil za podjetniški projekt, ki je luč sveta uradno ugledal 29. avgusta 1997 s 30 zaposlenimi. Z leti in spremembami v okolju so začetnemu poslovnemu modelu izposoje fizičnih DVD v ponudbo dodali še digitalno izposojo – video na zahtevo, ki danes predstavlja kar 86 odstotkov vseh prihodkov družbe, večino razumljivo ustvarijo doma v ZDA. Na domačih tleh ga za zdaj še ne moremo uporabljati, glede na prisotnost v nekaterih drugih evropskih državah pa verjetno lahko špekuliramo, da bo svoje storitve ponujal tudi na sončni strani Alp.
