Američani so od nekdaj naklonjeni pretiravanju in vse, česar se dotaknejo, postane številka ena. Pri tem jim zelo pomaga Hollywood, ki poveličujejo predsednika in vse okoli njega, vključno z letali in avtomobili. Če je letalo, ki služi za prevoz predsednika, imenovano air force one, potem je logično, da je tudi avtomobil limuzina številka ena.

Zgodovina štirikolesnega prevoza predsednika ZDA je pestra. William McKinley, ki je predsednikoval v letih od 1897 do 1901, je bil prvi, ki je za svoje potrebe uporabljal avtomobil, prvo uradno vozilo z oznako številka ena pa je začel uporabljati Theodore Roosevelt, ki je bil predsednik dva mandata, v letih od 1901 do 1909. Za svoje potrebe je imel na voljo parni štirikolesnik stanely steamer. Šele njegov naslednik William Howard Taft pa je dal nekdanjo konjušnico pri Beli hiši preurediti v garažo za avtomobile. Čeprav so bili avtomobili različnih znamk, so bili vsi patriotsko ameriški in ta tradicija še vedno velja. A prvi cadillac, ki se je pozneje udomačil v Beli hiši, je zapeljal v predsedniško garažo med prvo svetovno vojno, ko ga je uporabljal Woodrow Wilson. Zanimivo, da so se predsedniki na inavguracijo pripeljali s kakšnim drugim prevoznim sredstvom, s to tradicijo pa je prekinil Warren Harding leta 1921, ko se je kot prvi predsednik na inavguracijo pripeljal z avtomobilom.

Avto v najem za 500 dolarjev na leto

Z leti so morali serijski modeli prostor odstopiti vedno bolj namensko izdelanim in prilagojenim različicam. Leta 1938 je tako bela hiša dobila dva cadillaca kabrioleta, ki so ju poimenovali queen mary in queen elizabeth, po luksuznih potniških ladjah. V dolžino sta merila 6,6 metra, opremljena sta bila z vrsto orožja, radijsko zvezo in generatorjem, služila pa sta še trem naslednjim predsednikom, Theodoru D. Rooseveltu, Harryju Trumanu in Dwightu Eisenhowerju.

Po začetku druge svetovne vojne in napadu na Pearl Harbor so se zadeve zaostrile, varnost predsednika je postajala vedno pomembnejša in tako se je Roosevelt 8. decembra 1941 na svoj znani govor o razglasitvi vojne proti Japonski pripeljal z zaseženim avtomobilom gangsterja Ala Caponeja, cadillacom 341A, letnika 1928, ki ga je uporabljal, dokler njegovega sunshine special niso prilagodili, da je bil odporen proti strelnemu orožju. Imel je posebej okrepljena vrata, neprebojne pnevmatike, nekaj centimetrov debela stekla in prostor za shranjevanje avtomatskega orožja. Ford ga je dajal Beli hiši v najem za 500 dolarjev na leto. Eden najbolj znanih predsedniških avtomobilov je lincoln kabriolet predsednika Johna F. Kennedyja iz leta 1961. »Avto so namensko podaljšali za dober meter in ga opremili s snemljivo stekleno kupolo, imel je tudi stopničko na zadnjem odbijaču, na kateri je lahko stal eden od varnostnikov. Takrat je avto stal 200.000 dolarjev, prilagodili so tudi barvo vozila, da je bilo lepše videti na črno-belih televizorjih. Steklena kupola ni bila odporna proti izstrelkom, a kljub temu je JFK ni želel, kot ni želel, da za njim stoji varnostnik,« ve povedati Matt Anderson, kurator v muzeju Henryja Forda. Po atentatu so avtomobil prenovili, za predsednika Lyndona Johnsona je dobil trdno streho, odporno proti izstrelkom, v službi je bil tudi v času predsednika Nixona.

Vrata težja kot pri boeingu 757

Največji in najbolj poseben pa je seveda sedanji avtomobil številka ena, ki ga ljubkovalno kličejo tudi zverina. Kako ga tudi ne bi, 5,5 metra dolgi avtomobil s pogonom na vsa štiri kolesa tehta več kot sedem ton, ima odlično zaščito pred izstrelki, lastne zaloge kisika in okrepljena 20 centimetrov debela vrata, ki so težja od vrat na potniškem letalu boeing 757. Veliko podatkov, tudi o največji hitrosti, je zaupnih, poraba goriva osemvaljnega dizelskega motorja pa naj bi se gibala med 30 in 60 litri na sto kilometrov. Ko so ga predstavili, je eden od komentatorjev dejal: »Delno avtomobil, delno tovornjak, delno tank. Grd kot smrtni greh. Ali ne bi bilo potem bolje, če bi predsednika prevažali kar v tanku abrams?« En oklepljeni avto stane 1,5 milijona dolarjev, v predsedniškem voznem parku pa jih imajo kar 12. Teža in vse, kar mora zver prenesti, pa predstavlja veliko oviro za tehniko. V časih predsednikovanja Georga W. Busha so imeli v spremstvu predsednika precej težav. »Takratni avtomobil se je neprestano kvaril. Bil je enostavno pretežak, sestavni deli pa obremenjeni prek svojih zmogljivosti,« je povedal eden od agentov, zadolžen za vozilo, in dodal, da je bilo takratni avtomobil težko voziti: »Še najbolj izkušeni vozniki so ga komaj obvladovali, najtežje pa ga je bilo ustaviti. Zavore so ponavadi zdržale le dve potovanji.« Tudi zato je leta 2009 Barack Obama dobil nov avtomobil, sedanjo zverino. Na potovanja ga prevažajo z letalom, na tovornega C17 globemaster pa spravijo dve zverini in enega spremljevalnega chevroleta suburbana, ki je dejansko komunikacijsko središče. Celoten predsedniški konvoj ponavadi šteje 35 vozil, tudi z do zob oboroženimi člani spremstva. Zverino izdelujejo le v eni barvi – črni. Kot bi upoštevali tradicijo Henryja Forda, ki je dejal: »Avto je lahko poljubne barve, samo da je ta črna!«