Vas je poraz z Avstralijo, kljub temu da gre za pripravljalno obdobje, kaj zabolel?

Niti ne. Res pa je, da nismo pričakovali takšne tekme. Ko nam ni stekel met za tri točke, smo se nekako izgubili. Ob tem so se pokazale napake, ki jih moramo popraviti, tako da je tudi takšen poraz dobrodošel. Nazaj se ne smemo ozirati, temveč moramo iti samo naprej. Dobro se zavedamo, da lahko prikazujemo veliko boljše predstave, in k temu bomo težili.

Tokrat vam bo v drugo pripadla vloga prvega centra reprezentance, kar je za vas velika priložnost, kajne?

In tudi velika odgovornost. Ker vem, da me na evropskem prvenstvu čakajo dvoboji z odličnimi nasprotniki, se maksimalno trudim, da bom čim bolje pripravljen. Tako kot celo moštvo tudi mene čaka še veliko dela, a najpomembneje je, da se tega zavedamo in da imamo pravo motivacijo in pristop.

Vam je lažje, ker ste krst na velikem tekmovanju že prestali?

Pošteno rečeno ni nič lažje. Moja filozofija kljub temu ostaja enaka. Se pravi, da moram vsako tekmo odigrati po najboljših močeh. To pomeni, da se v nobenem trenutku ne smem sprostiti. Poleg tega sem še mlad in moram hkrati tudi ves čas napredovati, se učiti in biti lačen zmag in trdega dela.

Kaj pa, ker že poznate delo selektorja Jureta Zdovca?

To pa ja. Lani njegovega načina dela nisem poznal, s treningi in tekmami pa se je to spremenilo. Ogromno zahteva. Letos sem tako od prvega dne vedel, da bo treba delati, delati in še enkrat delati. Komaj sem čakal, da se vse skupaj začne.

Kako ste se znašli na poletni ligi NBA, ko ste nastopali v dresu Denver Nuggets?

Tokrat sem dobil več priložnosti kot lani, ko sem nastopal za Brooklyn Nets. Vseeno pa moram biti odkrit in povedati, da sem pričakoval več minut na parketu. Vendar je bil občutek pri Denverju veliko boljši, saj so se ogromno ukvarjali z menoj in mi želeli pomagati pri razvoju. Delali smo po tri, štiri ure tako zjutraj kot popoldne. Številni trenerji so mi dajali nasvete in me usmerjali v igri. Ko se nato vrneš nazaj in vidiš, da si napredoval, moraš biti zadovoljen.

Na prvih treh pripravljalnih tekmah je bilo opazno, da se pogosteje odločate za obrat in zaključek z levo roko. Ste za to posebej delali?

Ker te na poletni ligi pri delu spremlja okoli 15 trenerjev, je jasno, da nemudoma opazijo kakšno pomanjkljivost. Vedel sem, da je leva roka pri meni problematična, tako da me to ni presenetilo. V ZDA smo veliko delali za izboljšanje tega. Lahko rečem, da je to novo orožje v moji igri. A na tem ne smem počivati in moram vse skupaj še nadgraditi. Ker je Zdovc odličen trener, napredujem tudi na reprezentančnih treningih, zaradi česar sem zelo zadovoljen.

Zdaj vas čaka dokazovanje v izredno močni španski ligi, saj ste podpisali pogodbo z Gran Canario.

Ob tej priložnosti bi se še enkrat rad zahvalil Olimpiji za izjemne tri sezone, v katerih so se do mene vedli izredno korektno. Vsi smo se zavedali, da bo po lanski sezoni nastopil čas za korak naprej v moji karieri. Gran Canaria se je oglasila nemudoma po izpadu proti Heliosu in pokazala veliko zanimanje zame. Preden sem podpisal pogodbo z njimi, sem vseeno želel najprej oditi v ZDA in preveriti, ali se mi morda lahko tam odprejo kakšna vrata. Ob vrnitvi smo se hitro dogovorili za sodelovanje. Zdaj sem glede tega miren in se z mislimi lahko resnično osredotočim zgolj na reprezentanco.

Je pri odločitvi kakšno vlogo odigralo tudi okolje?

Ker smo lani tam igrali skupinski del svetovnega prvenstva, vem, da je izredno lepo. A na to se nisem oziral. Prvič grem na tuje in v glavi imam le željo, da zadovoljnim novega delodajalca. Vem pa, da ne bo lahko. Upam, da mi bo pri hitrejši prilagoditvi pomagal tudi nekdanji soigralec pri Olimpiji Sasu Salin, s katerim se do zdaj še nisva slišala. Mi je pa čestital za prestop in izrekel dobrodošlico.