V Sloveniji je bilo lani registriranih 385 pridelovalcev industrijske konoplje, letos pa je številka poskočila na 586. »Vodilna država smo po površini posejane konoplje glede na število prebivalcev, pri predelavi konoplje in izdelavi tržno zanimivih izdelkov, ne samo prehranskih, kot so olje, moka in čaj, pa smo precej zadaj,« pojasnjuje David Grešak, predsednik zadruge Konopko.
A kmetijski minister Dejan Židan napoveduje, da bo prihodnji izziv slovenskega kmetijstva prav industrijska konoplja. Slovenija naj bi postala vodilna evropska država. Področje konoplje urejajo predpisi z zdravstvenega in kmetijskega ministrstva, za živila iz konoplje pa velja kar splošna evropska zakonodaja s področja varnosti živil.
Uvožena da, domača ne
»Iz različnih razlogov sta bili zakonodaji obeh ministrstev do pred kratkim neusklajeni,« priznavajo na kmetijskem ministrstvu. »Za slovenske pridelovalce je tako do zdaj veljalo, da so lahko v Slovenijo legalno uvozili industrijsko konopljo in jo predelali, doma pridelane konoplje pa niso smeli uporabljati. Že ves čas je legalna tudi prodaja vseh živil iz industrijske konoplje, ki so izdelana v drugih državah članicah EU. Vsak od proizvajalcev oziroma distributerjev mora sam preveriti oziroma pridobiti zagotovila, da je konoplja, ki jo uporablja, res industrijska in je vsebnost THC manjša od dveh desetink odstotka psihotropne snovi. Prav tako morajo nosilci živilske dejavnosti zagotoviti skladnost označevanja in predstavljanja za omenjeno skupino živil,« pojasnjujejo na ministrstvu.
To poletje uveljavljeni pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka pa vendarle na novo določa, »da se konoplja lahko goji za pridelavo semena za nadaljnje razmnoževanje, za proizvodnjo hrane in pijač, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken, za krmo živali in za druge industrijske namene«. »Besedilo je zdaj dovolj jasno in dvomov o namenu gojenja ne bi smelo več biti,« menijo na ministrstvu.
Največ je posejane v Franciji
V Evropi je bilo lani s konopljo posejanih več kot 17.500 hektarjev površin, največ v Franciji, Slovenija je skupaj s sosednjo Italijo na šestem oziroma sedmem mestu. Največ pridelovalcev pri nas je v Prekmurju in Pomurju, nekaj jih je tudi v Savinjski dolini in na Gorenjskem. »Nedavni popravek pravilnika o gojenju konoplje je končno odpravil nesmisle, ki so omejevali predelavo slovenske konoplje in omogočali razrast sivih con uvoza in prodaje neslovenskih izdelkov iz konoplje,« poudarja Grešak.
Lani jeseni ustanovljena zadruga Konopko sicer združuje že 40 pridelovalcev. »Zadrugo smo ustanovili, da bi povezali vse, ki jih v Sloveniji zanima industrijska konoplja: kmetovalce, predelovalce, raziskovalce, mlade oziroma tudi tiste, ki so se do zdaj pri nas že ukvarjali s konopljo,« pojasnjuje Grešak. Pa se s pridelavo v Sloveniji da preživeti? Trenutno je to lahko le dopolnilna dejavnost, večina pridelovalcev se mora ukvarjati tudi s predelavo v (večinoma) prehranske namene. Največ težav imajo pridelovalci s kakovostno žetvijo, saj pri nas ni namenskih kombajnov, prav tako še ni organiziranega odkupa pridelka, premalo je tudi predelovalnih linij.
