Čeprav je lahko ponosna na svoje dosežke, je v pogovoru z njo moč čutiti nekaj zadržanosti. Razloga ni težko odkriti. Muči jo stotinka oziroma dve. V najkrajši sprinterski disciplini na 100 metrov je letos izboljšala osebni rekord za 18 stotink in zdaj znaša 11,34. Stotinko več, kot znaša norma za nastop na svetovnem prvenstvu v Pekingu. Na dvakrat daljši razdalji je letos rekord izboljšala za več kot pol sekunde. Od 23,83 se je spustila na 23,32. Neverjeten napredek, ki mu do norme za Kitajsko manjkata dve stotinki.

Bliža se ponedeljek, 10. avgusta, ko se iztečejo norme za nastop v Pekingu. Kje boste skušali v zadnjem hipu izpolniti normo?

Storila bom vse, da do roka ujamem normo. Jutri bom nastopila na mitingu v Mariboru, kjer bova s Sabino Veit lovili normo na 200 metrov. V soboto in nedeljo bo v Kapfenbergu odprto avstrijsko prvenstvo. Upam, da bom na njem nastopila le na sto metrov, da bom na dvesto uspešna že v Mariboru.

Teoretično je možno, da se boste uvrstili v Peking tudi brez norme, mar ne?

Takšen scenarij je po teoriji mogoč, a nanj za zdaj ne računam. V Pekingu bo v sprintu tekmovalo 56 atletinj. Če bodo vse izpolnile normo, ne bo prostora za dodatna mesta. Če pa izpolnjenih norm ne bo dovolj, bo lahko v Peking odpotovala tudi kakšna atletinja, ki si bo nastop zaslužila z uvrstitvijo na svetovni lestvici. Kot rečeno, se v tem trenutku obremenjujem le s svojimi časi.

V tej sezoni imate precej smole z vetrom, saj vam po pravilu piha v prsi. Kako se soočate s tem dejstvom?

Na veter ne morem vplivati. Je pa res, da mi je praviloma vselej pihal v prsi. Vso sezono se počutim sposobno doseči normo brez pomoči vetra. Toda ko ti piha v prsi, je to nedvomno ovira. Le dvakrat v tej sezoni sem imela pomoč, ko mi je pihal veter v hrbet, a je bil tedaj premočan, tako da izpolnjena norma na finalu atletskega pokala v Celju ni bila veljavna.

Morda veste, koliko tekem je v tej sezoni za vami?

Jih ne štejem, a vem, da jih je bilo zelo veliko.

Na zadnjih dveh tekmah ste izboljšali osebni rekord v teku na 100 metrov. Najprej na državnem prvenstvu v Novi Gorici, nato na balkanskem prvenstvu v Romuniji. Ali to pomeni, da ste najbolje v sezoni pripravljeni prav v teh dneh?

Vse leto smo načrtovali, da bi bila najbolje pripravljena na vrhuncu sezone. Kar zadeva balkanskega prvenstva, lahko rečem, da sem na njem tekmovala najbolj spočita od vseh zadnjih tekem. Prej se je vse skupaj dogajalo zelo hitro. Veliko je bilo vsega. Drži pa, da sem najbolje pripravljena v zadnjem tednu, dveh.

Menite, da boste, če dosežete normo za nastop na SP, lahko v Pekingu pokazali vse svoje znanje, ali se bo izkazalo, da ste pregoreli?

Kaj se bo ali bi se zgodilo, ne morem odgovoriti. Lahko pa povem, da verjamem, da bi bila lahko tudi v Pekingu zelo hitra. Predvsem zato, ker bi imela nekaj časa, da bi se posvetila le nastopu na svetovnem prvenstvu. Drugi razlog za optimizem bi bil, da verjamem, da bi se predvsem psihično lahko spočila. Prav psihološka ovira je največja pri lovljenju norme.

Stotinka se sliši malo, v sprintu pa je lahko zelo veliko. Kako velika je v vaših očeh?

Mislim, da je trener Srdjan Djordjevič izračunal, da sta dve stotinki v teku na 200 metrov pomenili 15 centimetrov. Koliko je bila velika stotinka na 100 metrov, še nismo računali. Se pa strinjam z vami, da je lahko stotinka zelo velika.

Čemu pripisujete izjemen napredek v tej sezoni?

Predvsem dejstvu, da sem se atletiki posvetila precej bolj kot v ZDA. Tam sem imela več obveznosti. Drugi razlog pa je, da zelo dobro sodelujem s trenerjem. Za vsak trening se natančno ve, čemu je namenjen.

Pogled v prihodnost?

V prihodnosti se vidim kot sprinterka na 100 in 200 metrov. Med študijem sem se bolj posvečala teku na 60 in 100 metrov, ker sem imela nekaj težav s ščitnico. Zdaj, ko sem zdrava, lahko kakovostnejše treniram tudi na 200 metrov. Največ rezerv imam v hitrostni vzdržljivosti. Zato verjamem, da bom lahko dosegala še hitrejše čase.