Dvajset minut pomeni razliko med življenjem in smrtjo
Že zdaj pa je jasno, da škofjeloški prostovoljni gasilci, ki bodo zadolženi za posredovanje v predoru, ne bodo ustrezno opremljeni. »Oktobra 2013 sem začel opozarjati, da bi za več kot 700 metrov dolg predor pod Stenom potrebovali posebno gasilsko vozilo za posredovanje v primeru požara v predoru. Pogajanja med državo, občino Škofja Loka ter upravo za zaščito in reševanje pa še vedno potekajo, še vedno se čaka na izsledke študije upravičenosti nakupa. Dejstvo je, da če tako vozilo, ki stane okoli pol milijona evrov, naročimo zdaj, bomo nanj čakali še vsaj leto dni, saj vsako naredijo posebej, glede na naročnikove zahteve,« je pojasnil poveljnik Gasilskega poveljstva Škofja Loka Andrej Štremfelj, sicer sam poklicni gasilec v Kranju. Država torej ob 50-milijonski naložbi v cesto ne najde manj kot 400 tisočakov za, po mnenju gasilcev, nujno opremo. Dodati je namreč treba, da so gasilci sami pripravljeni dati skoraj sto tisočakov. In ob tem poudariti, da bo interventna ekipa 40 portalskih in 20 predorskih gasilcev sestavljena izključno iz prostovoljnih (!) gasilcev. Država torej ne bo imela nobenih drugih stroškov za zagotavljanje gasilskega posredovanja.
Na Gorenjskem sta dva taka gasilska avtomobila, eden je v Tržiču zaradi predora Ljubelj in drugi na Jesenicah zaradi predora Karavanke. Enega ima tudi ljubljanska brigada. »Če, bognedaj, pride do nesreče s požarom sredi predora, imamo dve možnosti. Posredujemo lahko sami po klasični metodi, a to pomeni, da gremo peš v predor z zelo omejeno količino kisika, kar pomeni, da se bo moral gasilec praktično takoj po prihodu na kraj nesreče že obrniti, sicer bi ostal brez njega. O pomoči ponesrečencem s kisikom sploh ni govora. Druga možnost je, da pokličemo na pomoč gasilce v Tržič ali Ljubljano in jih čakamo kakih 25 minut,« je razložil Jože Arhar, poveljnik PGD Škofja Loka. Loški gasilci, pa čeprav gre za prostovoljce, ki so v času klica v službah ali doma, do vhoda v predor potrebujejo zgolj neverjetnih pet minut. Dvajset minut razlike v zadimljenem predoru pomeni razliko med življenjem in smrtjo.
V predoru pod Stenom bo ogromno tovornjakov
Poleg problema z gasilskim vozilom se glede varnosti v predoru pojavlja še nekaj vprašanj. Prvo je delovanje prezračevalnega sistema. »Povedali so nam, da veter piha po dolini navzgor. V to malo dvomim, saj sem doma iz sosednje Selške doline in veter vedno piha po dolini navzdol. Kakorkoli že, mi moramo biti pripravljeni, da posredujemo skozi oba vhoda v predor. Kako v resnici deluje prezračevanje in kam res piha veter, bomo lahko ugotovili šele na vaji konec septembra,« je razložil Andrej Štremfelj. Tudi ubežni rov, ki poteka vzporedno s predorom, za reševanje z vozilom ni primeren. Na dveh mestih ima sicer bočni niši, prek katerih je moč pobegniti iz predora, a zgolj peš. Tudi reševanje bi bilo skozi ta rov možno le peš, kar spet pomeni težave s pomanjkanjem kisika.
»Če seštejemo vse skupaj, sem prepričan, da bo ta predor pod Stenom predstavljal večjo grožnjo kot predor pod Ljubeljem, ki velja za enega bolj nevarnih v Evropi. Tam namreč skorajda ni tovornega prometa, pri nas pa bo tovornjakov ogromno. Ti pa predstavljajo najhujšo grožnjo,« opozarja Štremfelj, ki je precej jezen, da prej omenjeno gasilsko vozilo ni bilo že od začetka vključeno v projekt izgradnje obvoznice. »Tako pa država računa, da bomo vse opravili s prostovoljci. Pa veste, za kakšne fante gre? Šele za sredino septembra so nam napovedali usposabljanje za posredovanje v predorih. Fantje so imeli že prej rezervirane skupne počitnice, šli bi na nekajdnevno jadranje. Seveda v posezoni, ko so cene nižje. Zdaj so zavoljo usposabljanja jadranje prestavili na zgodnejši in dražji termin. Hočem povedati, da se prostovoljci bolj zavzemajo za tisto, za kar bi se morala država kot nosilka te naložbe,« je zelo plastičen Andrej Štremfelj.
Na direkciji za infrastrukturo so pojasnili, da je v predoru vgrajeno vzdolžno prezračevanje s štirimi ventilatorji v glavni cevi in dvema v reševalnem rovu. Ta bo dolg 466 metrov. V glavni cevi bo sicer pet protipožarnih niš in pet niš za klic v sili. Nadzor nad stanjem in dogodki v predoru bodo izvajali iz centra za upravljanje in vodenje prometa v Dragomlju. Odgovorov v zvezi s specialnim gasilskim vozilom pa nam z direkcije še niso posredovali.
