Odgovor na članek Vladni ne ambiciozni kulturni politiki in komentar Previsoki cilji ali nesposobna oblast

Mojca Pišek v dveh člankih, Vladni ne ambiciozni kulturni politiki in Previsoki cilji ali nesposobna oblast, objavljenih v Dnevniku 1. avgusta 2015, vladi in ministrstvu za kulturo očita najmanj premetenost, neplodno delo, nezmožnost logičnega razmišljanja, ignoriranje ljudske volje, prelaganje odgovornosti na nekdanjega ministra za kulturo in nesposobnost uresničevanja njegovih ambicioznih ciljev, pomanjkanje delovnih navad, kompetenc in vizije. Vsega naštetega in še več sta vlada in ministrstvo za kulturo po mnenju novinarke kriva zato, ker trdita, da je treba nacionalni program za kulturo (2014–2017), ki ga je sprejel prejšnji sklic državnega zbora, spremeniti, saj ni realno in ne izvedljivo, da bi za njegovo uresničitev, poleg sredstev, ki jih Slovenija za kulturo že namenja, namenili dodatnih 805 milijonov evrov. Namesto tega vlado poziva, naj postane ambicioznejša in si za pridobitev manjkajočih sredstev preprosto kaj izmisli, pač kaj novega. Poglejmo podrobneje, za koliko dodatnih sredstev bi si bilo treba kaj izmisliti. Vsak zakon in soroden dokument, ki ga vlada predlaga državnemu zboru v sprejem, spremlja tudi ocena njegovih finančnih posledic. V njej (vladno gradivo številka 0070-9/2013, EVA 2013-3340-0006, 13. september 2013, preglednica Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu) so leta 2013 pripravljalci nacionalnega programa za kulturo navedli, da bi leta 2014 potrebovali ob že zagotovljenih sredstvih v proračunu še 600.000 evrov dodatnih sredstev, leta 2015 še 147.980.325 evrov, leta 2016 novih 177.980.325 evrov in v zadnjem letu dodatnih 479.046.347 evrov, skupno torej dodatno dobrih 805 milijonov evrov. Del te vsote, in sicer nekaj več kot 323 milijonov evrov (73.482.78973.482.789 evrov leta 2015, 88.600.000 evrov leta 2016 in 161.111.691 evrov leta 2017), naj bi bila »sredstva EU plus slovenska udeležba«. Da bi si obseg dodatnih sredstev za kulturo, kot so si ga zamislili pripravljalci nacionalnega programa za kulturo, lažje predstavljali, povejmo, da je leta 2013, ko je vlada državnemu zboru predlagala v potrditev nov štiriletni nacionalni program za kulturo, znašal realiziran državni proračun za kulturo 157.343.635 evrov, vključno s sredstvi za slovenski delež za projekte, sofinancirane s sredstvi strukturnih skladov EU, in da se je proračun kulture zmanjševal vse od leta 2009 naprej (ko je bil najvišji in je znašal 204.040.642 evrov). Od leta 2012 v obdobju bivšega ministra do tedaj, ko je ministrstvo prevzela sedanja ekipa, se je integralni del proračuna za kulturo zmanjšal za kar 21 milijonov evrov. Podobno je bilo s sredstvi za kulturo v občinah, ki so leta 2012 znašala 162.953.433 evrov, leta 2013 pa več kot 36 milijonov evrov manj (tj. 126.632.407,00 evra). Če torej seštejemo sredstva države in občin za kulturo leta 2013, naštejemo 283.976.042,00 evra, za leto 2014 pa še precej manj.