»Vse tri sinove sem polno dojila: sedemletnika mesec manj kot leto dni, petletnika dve leti, najmlajšega pa pri 19 mesecih še dojim in nič ne kaže, da se bo pripravljen kaj kmalu odstaviti,« je na festivalu Dojiva.se prejšnjo soboto v parku Tivoli razložila Ana Šavli, ena izmed treh ljubljanskih gostiteljic festivala, ki je hkrati potekal v različnih krajih po vsej Sloveniji. Festival sodi v sklop projekta Dojiva.se, katerega pobudnica je Marina Popović Frangež iz Maribora.
»S kratkim presledkom svoja sončka dojim že štiri leta,« je razkrila tudi Frangeževa in pojasnila, da se je na začetku tudi sama srečala s kupom težav. »Že v porodnišnici so mi ponujali dodatek. Slišala sem marsikaj, da je moje mleko premalo kakovostno, da otrokova teža ne narašča dovolj hitro, da otrok joče in ne more spati, ker je lačen, da ga je treba dojiti največ 15 minut na vsake tri ure in nič prej...« Zato se ji je, priznava, zdelo dojenje sprva težko in naporno ter je imela vrh glave obremenjujočega tehtanja in gramov, begalo pa jo je tudi to, da so vsi vedeli več o njej in njenem otroku kot ona sama. Vendar ji je z močno voljo kmalu uspelo prisluhniti otroku, zaupati nezmotljivi materinski intuiciji in dojenje je steklo in še teče brez težav. Svoje znanje in izkušnje pa zdaj poskuša posredovati vsem mamicam v težavah, zlasti začetnih, ko obstaja velika nevarnost, da bo že prva dodana steklenička vnesla v dojenje le še večjo zmedo. »Če takrat ne veš, kje iskati nasvet in pomoč, je lahko hitro prepozno za dojenje. Otroka zmede, da teče iz stekleničke hitreje in se mu ni treba naprezati s sesanjem, posledično pa je tudi mleka manj.«
Zato so se na letošnjem festivalu, kot pravi, »doječke posvetile tudi nosečkam« in jim razložile, kje iskati pomoč in nasvet, če dojenje ne bo steklo in jim bodo z vseh strani vsi dobrohotno vsiljevali stekleničko. Z lanskim festivalom so skušale odstreti tančico nelagodnosti s pogleda na doječe matere. »Pogled na dojke kot seksualni simbol preži na nas na vsakem koraku in skoraj nikogar več ne vznemirja, ob pogledu na dojke v njihovi primarni funkciji pa marsikdo še vedno pričakuje, da se bo doječa mati diskretno umaknila ali pokrila s pleničko,« razlaga Ana Šavli in doda, da je treba tudi zato ljudi nenehno ozaveščati, da je dojenje nekaj najnaravnejšega. Tako je bilo ob nastanku človeka in stoletja, ko so se hčere učile dojenja od mam. Danes se to znanje skoraj ne prenaša več, saj je bilo tudi veliko mater hranjenih po steklenički.
»Doječke za nosečke«
O tehtanju, gramih in obsedenosti s številkami Šavlijeva nima pretirano dobrega mnenja, saj naj bi mame zvečine spravljale v še večjo stisko. Ali otrok poje dovolj ali ne, je mogoče preprosteje spremljati po polulanih in pokakanih plenicah, pravi in doda, da tudi če otrok ne napreduje dovolj hitro, ni nujno, da mamica nima dovolj mleka. »Morda je otrok le premalokrat pristavljen. Večkrat bo pristavljen, več bo mleka,« zagotavlja in razloži, da imajo zaspančki pač drugačen ritem in potrebujejo daljši čas dojenja... Zato je najbolje slediti otroku, ki včasih poje manj tudi zato, ker je morda le žejen. »Pomembno je, da mamica zaupa vase in se zaveda, da ji je narava dala moč, da bo nasitila otroka.« Zares ima težave z dojenjem, kot pravi, manj kot tri odstotke mater.
»Najslabše je, če si doječa mati dovoli, da vpliva na njene odločitve okolica in otroku takoj ponudi stekleničko, ko drugi menijo, da je lačen. Tako se bo ujela v začarani krog, otrok bo odkril stekleničko in mleka bo manj,« pravi in doda, da dojenje ni le hranjenje, pomembna sta tudi stik in toplina. Opozarja pa še, da dojenje ne sme boleti, in razloži, da gre v tem primeru lahko za mastitis, sor ali pa otrok ni pravilno pristavljen. »Doji se trebušček na trebušček. V prvih dneh je treba paziti, da gledamo otrokovo uho in vidimo njegove rame in bok v ravni liniji. Potem z eno roko primemo dojko, z drugo pa vedno pritegnemo otroka k sebi in nikoli obrnjeno – dojke k otroku! Počakamo, da odpre usta in zaobjame tudi velik del kolobarja, ne le bradavice. Požirki morajo biti jasni in brez cmokanja,« razloži Šavlijeva, ki v zadnjih sedmih letih doji že skoraj pet let in se v tem času kljub temu ničemur ne odreka, nima diet, pazi le, da je njena prehrana polnovredna in raznolika. Do kdaj bo dojila, je odvisno od otroka. Meni, da ima dojenje smisel le dotlej, dokler sta oba za to, mamica in otrok.
»Jan se doji že dve leti in čedalje pogosteje slišim, če ga bom dojila do pubertete,« nam je zaupala Sonja iz Ljubljane. Pravi tudi, da jo mamice s starejšimi otroki opozarjajo, da bo odvajanje s starostjo otroka vedno težje. A se ne vznemirja in verjame, da bosta brez težav prenehala, ko bosta oba za to.
»Težave« z odstavljanjem se po izkušnjah Popović-Frangeževe začno nekako pri enem letu. »Vsi okrog tebe se sprašujejo, zakaj še dojiš, menijo, da mleko ni več kakovostno, da otroka razvajaš, da to ni več sprejemljivo...« A kljub temu prisega na naravno odstavljanje med drugim in petim letom, ko otrok ne čuti več potrebe po dojenju. »Majhna štručka v naročju – pa se vsi stopijo. Ko pa se na dojke priklopi malček, je to nenadoma nesprejemljivo,« ošvrkne nerazumevanje okolja in doda, da so zgrešena tudi vsa toga pravila o dojenju, tehtanju in napredovanju otrok... »Pravila so čustven napad na mamo in marsikatera te teže ne zmore. Dovolj je dvom. Morda pravila za nekoga res držijo, nekateri otroci pa se dojijo po celo uro in bi se čez dve uri spet. Pa niti ni nujno, da so lačni, saj dojenje ni le fizična hrana. Je prenos energije in je varno zavetje,« pravi in mamicam, ki imajo občutek, da je kdaj mleka manj, svetuje sezamov čaj ali čaj iz grškega sena, polento, oves, ovsene kosmiče, proseno kašo, kokosovo mleko. Tudi brezalkoholno pivo bo naredilo majhen čudež in počitek prav tako, pravi Popović-Frangeževa ter sklene, da je največ kljub vsemu v glavi: »Če boste verjele, da mleko je, potem mleko bo!«
Dojenje zagotovi odpornost
»Dojenje ima za zdravje otroka neprecenljivo vrednost. Zagotovi mu pomembne prehranske in imunske dejavnike, daje pa mu tudi občutek bližine in dobrega počutja. Pri dojenju sodelujejo vsi otrokovi čuti, kar je pomembno tudi za njegov celostni razvoj. Zaradi dojenja tudi mati hitreje okreva. Hkrati pa je dojenje ekološko, saj ni odpadne embalaže, stekleničk, cucljev in ne nazadnje, mati z dojenjem tudi prihrani, saj ni izdatkov za mlečne nadomestke,« dojenje priporoča diplomirana medicinska sestra Marta Borštnar iz laktarija Ginekološke klinike na kliničnem oddelku za perinatologijo, kjer sestre pomagajo skrbeti za prehrano nedonošenčkov ter bolnih in zdravih novorojenčkov. Mame učimo, kako pravilno izčrpati mleko, še pove Marta Borštnar, ki mamam svetuje, da začnejo dopolnilno prehrano dodajati od 17. do 26. tedna starosti otroka in mu gosto hrano dodajajo le, če pokaže interes.
»Če jo zavrača, mu materino mleko še zadošča,« pravi Marta in doda, da je dodajanje najbolje začeti čim enostavneje in otroku pred dojenjem ali po njem ponuditi najprej po eno žličko kuhane zelenjave. Okuse, sestavine in število obrokov dopolnjujemo postopno.
Svetovna zdravstvena organizacija, Unicef in pediatrična stroka priporočajo izključno dojenje v prvih šestih mesecih, ob dopolnilnem hranjenju pa nadaljevanje dojenja do dveh let ali dlje. Zgornje omejitve ni, ker za to ne obstaja dovolj znanstveno utemeljenih dokazov, še pove Borštnarjeva. Kot še pravi, so osnovna priporočila za uspešno dojenje: dobro pristavljen otrok, pravilna tehnika dojenja, redno in dovolj pogosto dojenje glede na želje in potrebe otroka (8- do 12-krat na dan), otrok pa naj bo na dojki tako dolgo, dokler učinkovito sesa (požirki mleka se slišijo in vidijo). Najprej naj izprazni eno dojko, šele nato mu ponudimo drugo.
Mleko je edinstveno
»Zaradi svoje edinstvene sestave je materino mleko najprimernejša hrana za dojenčka. Dojenje ima velik pomen za dojenčka, mamo, družbo in okolje. V prvih šestih mesecih priporočamo izključno dojenje, ki je naraven in optimalen način hranjenja dojenčka,« priporoča tudi dr. Zalka Drglin z Inštituta za javno zdravje. Razloži, da je žensko mleko kompleksna biološka tekočina, ki otroku zagotavlja vso tekočino, energijo in hranila, ki jih potrebuje za rast, razvoj in krepitev zdravja. Sestava in količina mleka je edinstvena, saj se prilagaja vsakemu posameznemu dojenčku in njegovim spreminjajočim se potrebam. Ob hranjenju pa v materinem naročju otrok doživlja tesen stik, kar je pomembno za telesno in duševno rast in razvoj dojenčka.
»Kdaj bo obdobje dojenja končano, je odvisno od posameznega doječega para matere in otroka, njunih želja in potreb. Svetovna zdravstvena organizacija v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje, po dopolnjenem šestem mesecu ob postopnem dodajanju druge hrane pa naj se otroci dojijo do starosti dveh let ali dlje,« razloži Drglinova in doda, da na podlagi obstoječih parcialnih študij prevalence dojenja (študij na nacionalni ravni nimamo) ugotavljajo, da dojenje v Sloveniji ni skladno s priporočili svetovne zdravstvene organizacije. Ob odpustu iz porodnišnice večina mater doji ali je vsaj poskušala dojiti, po nekaterih delnih podatkih pa dojenje po odhodu iz porodnišnice naglo upada.
