Tako ameriška centralna banka FED kot angleška centralna banka BOE skušata s svojo komunikacijo v zadnjem času počasi pripraviti trg na prve dvige obrestnih mer po skoraj desetletju trajajoči politiki njihovega zniževanja. Predvsem velja upoštevati sporočilo, da se ob nadaljevanju stabilizacije gospodarstev ne bo v nedogled vztrajalo pri monetarni politiki ničnih obrestnih mer. Gospodarstvi, nad katerimi bedita omenjeni centralni banki, kažeta očitna znamenja okrevanja, gospodarska rast se giblje znotraj intervala med dvema in tremi odstotki na letni ravni.
Glede na zadnje statistične podatke kaže, da znaša rast ameriškega gospodarstva v omenjenem obdobju 2,3 odstotne točke, medtem ko dosega Velika Britanija na letni ravni rast v višini 2,9 odstotne točke. Podobnim smernicam sledi trg dela, kjer se stopnje nezaposlenosti gibajo blizu dolgoletnim povprečjem pod šestimi odstotnimi točkami, prav tako krepko rast v zadnjih letih dosegajo vrednost nepremičnin in delniški trgi, ki so prav gotovo spodbujeni ravno s politiko ničnih obrestnih mer.
Problem, ki se izpostavi centralnim bankam pri razmišljanju o času ter načinu dviga obrestnih mer, je med drugim v tem trenutku brezinflacijsko okolje. V Veliki Britaniji se na letni ravni raven cen ni spremenila, medtem ko velja za ZDA minimalna rast v višini 0,1 odstotne točke in je v obeh primerih krepko pod ciljnimi vrednostmi, ki jih v dokumentih predvidevajo centralni bankirji.
Pojasnila glede trenutnih razmer gredo v smer, da so glavni krivec za šibko inflacijo nizke cene energentov na svetovnih trgih, ki na nižjih nivojih vztrajajo že vse od začetka krepitve ameriškega dolarja s konca lanskega leta.
Po predvidevanjih naj bi se ob umiritvi cen energentov na svetovnih trgih v prihodnjem obdobju vzpostavila prava slika glede inflacijskih pričakovanj v obeh gospodarstvih. Povedano drugače, podatki o inflaciji bodo v naslednjem obdobju pomemben dejavnik, ki bo determiniral obnašanje ameriške ter angleške centralne banke in ne nazadnje tudi širokega spektra vlagateljev, ki tako vse bolj špekulirajo, ali so namigi ameriških centralnih bankirjev o septembrskem dvigu obrestne mere utemeljeni. Vsaj glede na zadnje objave o rasti BDP in skromni rasti stroškov dela, ki so v ZDA v drugem četrtletju zrasli za 0,2 odstotka glede na prejšnje obdobje, kar je najmanj v zadnjih tridesetih letih.
