Slovenija se je s 13. mednarodne lingvistične olimpijade, ki je bila konec julija v Bolgariji, že četrtič zapovrstjo vrnila z medaljo, tokrat z bronom. Med 168 mladimi tekmovalci iz 29 držav si jo je priboril dijak Srednje šole Črnomelj Matija Lovšin. Pa Matija ni norec na jezike, temveč zgolj mladenič, ki je silno nadarjen za logiko. V Sloveniji se je namreč na lingvistično olimpijado mogoče uvrstiti zgolj prek državnega tekmovanja iz logike, ki vsebuje tudi nalogo iz lingvistike. Tisti, ki jo najbolje rešijo, so uvrščeni v slovensko ekipo za mednarodno olimpijado, kamor so se letos prebili štirje srednješolci – ob Matiji še Boštjan Melinc, Vivian Mohr in Tjaša Valič.
Slovenščina premalo eksotična
Že hiter pogled v testne pole, ki so jih letos reševali olimpijci, priča o tem, da gre bolj za logično-matematične izzive kot za tipično jezikoslovne napore. Da znanje tujih jezikov ne pomaga kaj dosti, potrdi tudi Matija: »Naloge so sestavljene iz jezikov, za katere je skoraj nemogoče, da bi jih kdo znal. Znate vi indijanske in aboriginske jezike?« Razloži, da ni bistveno, da se nekega jezika naučiš. Pomembno je, da z opazovanjem, primerjanjem in sklepanjem ugotoviš slovnico in pravila, torej kako se izgovarjajo glasovi (tekmovalci namreč dobijo zraven tudi fonetični zapis), kako se tvorijo besede, denimo oblike za ženski spol ali množino, kako nastajajo stavki in kakšen je številski sistem.
Eno od organizatorjev mednarodne olimpijade in pripravljalcev testnih nalog Gabrijelo Hladnik smo pogumno povprašali, ali bi se med orehi, ki jih je treba streti, lahko znašla tudi pregovorno »zagamana« slovenščina. »Ta je med 200 najbolj govorjenimi jeziki na svetu, poznamo pa od 6000 do 7000 jezikov. Dva milijona govorcev je s tega vidika še ogromno, imamo namreč jezike, ki jih govori le nekaj deset ljudi. Morda bi lahko sestavili nalogo iz stare kočevarske nemščine,« nam za primerjavo odvrne Hladnikova. Slovenci smo domov res prinesli že zavidljivo število medalj, a samo talent za uspeh ni dovolj, pravi. »Tekmovalec potrebuje sposobnost, da je pozoren na podrobnosti, a obenem ohrani celo sliko, in takih tekmovalcev ni veliko.«
Slovenec premagal Kitajce
»V nasprotju s fiziko in kemijo je to snov težko vaditi, ker gre za vsakič drugačne naloge. Ampak če rešuješ stare pole, lahko ugotoviš princip nalog,« pripravljalno taktiko razloži Matija in zdi se, da mu vaje niso bile odveč.
Nekoliko bolj stresen scenarij je bil zagotovo na sporedu med samim tekmovanjem, ko je imel za reševanje petih nalog iz nahuatlščine, arammbe, kabardščine, wambaye, somalščine in celo algoritma za šifriranje imen, imenovanega soundex, na voljo šest ur. Pa se Matija v odgovor le nasmeji: »Vmes ješ sendviče in piješ vodo, lahko greš na stranišče – vse je, skratka, zelo sproščeno.« Dobra stara tradicija plonk listkov sicer še ni iz mode, pravi gimnazijec, a obenem zamahne z roko, češ da mu tovrstni namigi pri reševanju kompleksnih nalog iz lingvistične logike prav nič ne pomagajo.
Da gre za res zahtevne zalogaje, je jasno, ko Matija doda, da mu je za osvojitev bronaste medalje uspelo rešiti »zgolj« tri naloge od petih, junaka, ki bi domov odnesel vse osvojene točke, pa sploh ni bilo. A še več kot okoli vratu viseči bron, ki ga lahko osvoji več tekmovalcev, Matiji pomeni nagrada za najbolje rešeno nalogo: »Ob razglasitvi nagrajenca za najboljše rešeno matematično nalogo so bili vsi prepričani o zmagi Kitajcev, ki tradicionalno zmagujejo v matematičnem polju. In ko je voditeljica rekla, da dobi nagrado Slovenija, so se vsi začudili. To mi bo za vedno ostalo v spominu.«
