Starejši par gleda televizijo, kjer poročajo o napadih na begunske centre v Nürnbergu, Hamburgu, Berlinu, Lübecku… »Samo da ni terorističnih napadov islamistov!« pravi eden od njiju. Ta karikatura v enem od nemških dnevnikov ne kaže prave realnosti, saj si Nemci večinoma prizadevajo za dober sprejem migrantov iz Azije, Afrike in Balkana. Res pa je prišlo do kar nekaj požigov begunskih centrov, a ti so ob napadu skoraj vedno prazni ali v gradnji.
Gostoljubnost, ki jo kažejo posamezni Nemci, lokalne skupnosti, športna društva, ki organizirajo tekme z migranti, župnije, ki skrbijo, da imajo prišleki solidno streho nad glavo, toliko bolj pozitivno preseneča, ker se je v zadnjih letih zelo hitro povečalo število prosilcev za azil v Nemčiji. Pred desetimi leti jih je bilo 50.000, lani že 202.000, letos pa bi jih bilo lahko 400.000, kar predstavlja okoli polovico vseh prosilcev za azil v EU. Seveda lahko Nemčija z bolj odprtimi rokami sprejema migrante tudi zato, ker ima eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU.
Đukanović podprl CDU/CSU
Veliko število migrantov ima predvsem bogata Bavarska. Krščanskosocialni ministrski predsednik Horst Seehofer se je v zadnjem času zavzemal, da bi begunce iz balkanskih držav, ki jih je med prosilci za azil 40 odstotkov, po hitrem postopku poslali nazaj, ker naj v teh državah ne bi bilo političnega preganjanja. Podobno razmišljajo v sestrski Krščanskodemokratski stranki (CDU) kanclerke Angele Merkel. Zdaj pa sta se v to nemško razpravo vmešala še premierja Črne gore in Kosova, oba sta v pismu predstavniku evropskega parlamenta za Balkan izjavila, da v njunih državah ni političnega preganjanja. »Prepričan sem, da Črna gora izpolnjuje vse kriterije, da postane varna država izvora po nemškem pravu,« je zapisal dolgoletni črnogorski predsednik vlade Milo Đukanović. Podobno meni za Kosovo tamkajšnji premier Isa Mustafa.
Primer bavarske gostoljubnosti
Številni Bavarci so v nasprotju s politiko Horsta Seehoferja pripravljeni pomagati migrantom, tudi z Balkana, ki so seveda odšli od doma zaradi revščine. Posamezniki darujejo živila, podjetja pa po več deset tisoč evrov. V kraju Gilching (pri Münchnu), kjer so doslej imeli 60 migrantov, pa so jih odslej pripravljeni sprejeti še dodatnih 200. Prišlekom z Balkana, iz Afrike in Azije pomaga 35 prostovoljcev pri učenju nemščine, pravnih nasvetih, svetujejo jim tudi glede možnosti za zaposlitev v Nemčiji (teh ni malo), kako se nakupuje, popravi kolo, imajo pa tudi glasbeni pouk. Posamezniki iz Gilchinga, ki ima sicer 17.000 prebivalcev, plačujejo tudi zdravnika za begunce. Pri vsem tem ima pomembno vlogo lokalni župnik. »Dal sem idejo in skupnost pozval, naj pomaga. A to, kar je nastalo zdaj, je delo ljudi,« pravi. Pred dvema letoma je župnik v župnišču priskrbel dom prvim beguncem. Župan pa je dosegel, da so tudi druge begunce nato sprejemali v hišah in ne kontejnerjih. Sicer je podobno gostoljubnih lokalnih skupnosti na Bavarskem še precej.
Najbrž je največ na ravni zvezne dežele za begunce doslej naredila koalicijska vlada zelenih in socialdemokratov v prav tako bogatem Baden-Würtembergu, ki želi postati vzor v politiki integracije. Vendar imajo v tem skrajno jugozahodnem delu Nemčije, kjer so lepo sprejeli že begunca Primoža Trubarja, prav zaradi svoje gostoljubnosti zdaj težave zaradi prevelikega števila migrantov. mš
