»V Sloveniji so pogreli staro zgodbo z vrsto natolcevanji in lažmi. Napišite, da sem jezen in da ne izključujem kazenskih ovadb zaradi obrekovanja in širjenja neresnic.« Tako se je na obtožbe okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) o škandaloznem prekritju nevarnega nezakonitega odlagališča z umetnim gričkom, o katerem smo pred kratkim pisali v Dnevniku, odzval miljski župan Nerio Nesladek. Toda svoje nestrinjanje z našim pisanjem je izrazil v Primorskem dnevniku, na Dnevniku pa pojasnila občine o nezakonitem odlagališču v tamkajšnji turistični marini Sv. Rok, manj kot dva kilometra zračne linije oddaljeni od slovenske meje, zaman čakamo že več kot teden dni.
Nesladek je medtem za Primorski dnevnik povedal, da so umetni griček s sprehajalno stezo, otroškim igriščem in kopališčem ustvarili iz odpadnega materiala med gradnjo marine in sosednjega turistično-navtičnega centra, ko je bila v Miljah na oblasti desna sredina. Vse pristojne institucije, vključno z zdravstveno ustanovo, so po županovih besedah takrat dovolile ta poseg, griček pa je pod stalnim nadzorom. Redno ga izvajajo deželna agencija za okolje ARPA, zdravstvena ustanova, pokrajina Trst in občina Milje, ki »bi gotovo prva posegla v primeru onesnaževanja«.
Milje na seznamu evropske komisije
A stanje vendarle ni tako neproblematično, kot ga želi prikazati Nesladek. Italija je tudi na račun neustreznega ravnanja z nezakonitim odlagališčem v marini februarja letos evropski komisiji že plačala astronomskih 40 milijonov evrov kazni, do konca tega meseca pa ji mora nakazati še dodatnih 39,8 milijona evrov. Junija letos so namreč italijanske oblasti v Bruselj same sporočile, da za odlagališče pri Miljah tako kot za 184 drugih nezakonitih odlagališč po državi še vedno niso poskrbele z ustreznimi sanacijskimi ukrepi. Pa čeprav je sodišče EU to od države prvič zahtevalo že pred osmimi leti, v drugi sodbi decembra lani pa Italiji predpisalo tudi kazni.
Na sedežu dežele Furlanije - Julijske krajine so potrdili, da marina Sv. Rok kot edino še nesanirano nezakonito odlagališče v tej italijanski deželi ostaja na črnem seznamu evropske komisije. A je hkrati njihov tiskovni predstavnik Giancarlo Lancellotti sporočil, da je lastnik spornega območja 6. maja lani začel in 3. marca letos tudi zaključil vsa potrebna sanacijska dela za vzpostavitev trajne varnosti v marini – konkretno je popolnoma izoliral vire onesnaževanja – kot predvideva odlok iz leta 2006. To po Lancellottijevih pojasnilih dokazujeta tako odlok o ravnanju z odpadki v regiji, sprejet 7. aprila letos, kot poročilo o testiranju v marini Sv. Rok, ki je bilo pripravljeno 24. aprila letos. Da je bila sanacija izvedena, pa so po Lancellottijevih besedah potrdili tudi predstavniki tržaške pokrajine, ki so izvedbo ukrepov nadzirali.
AAG: Gre za italijansko ekološko mafijo
Zakaj so potem italijanske oblasti junija, torej dva meseca kasneje, v Bruselj sporočile, da ustrezna sanacija še ni bila izvedena, Lancellotti ni pojasnil. Dejanje pa je še posebej nerazumljivo, ker komisija Italiji za vsako na novo sanirano odlagališče z nevarnimi odpadki osnovno polletno kazen zmanjša za 400.000 evrov, za sanacijo vsakega »navadnega« odlagališča pa dobi država odpustek v višini 200 tisočakov.
Evropska komisija odlagališče v Miljah šteje med slednje, toda v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green vztrajajo, da umetni griček v svoji notranjosti skriva tudi 18.000 ton nevarnega industrijskega blata, iz katerega v okolico še vedno uhajajo strupeni poliklorirani bifenili, ogljikovodiki in težke kovine, ki tako ogrožajo zdravje nič hudega slutečih obiskovalcev tega precej obljudenega območja. »Krajevne oblasti poskušajo prikriti nečednosti podjetja Porto San Rocco Spa, pri čemer so v ozadju tudi močni zasebni interesi. Nelegalno odlagališče, prijavljeno leta 2003, ni bilo nikoli sanirano in na njem niso bila izvedena nobena dela, ki bi povečala varnost območja. Stanje je danes enako kot leta 1999, ko so maso industrijskega blata vstavili v plastične membrane z jamstvom do leta 2009 in to zakopali,« trdi Franci Malečkar iz AAG.
V organizaciji so opozorili, da so Italijani celotno marino – in ne zgolj omenjeni griček s plažo – uporabili za to, da »so pod zemljo izginili strupeni odpadki, medtem ko so bile na vrhu tega ogromnega nezakonitega odlagališča zgrajene hiše, trgovine, privez čolnov, zelene površine«. To dolgo in bolečo zgodbo za vse nasprotnike italijanske ekološke mafije, ki že od nekdaj nemoteno deluje v Trstu, opisuje tudi Roberto Giurastante v svoji knjigi Tracce di Legalita (Sledi zakonitosti), so še zapisali v AAG.
