Čeprav so ga kupili z javnim denarjem, pred tem za to niso sklenili dogovora z zdravstveno zavarovalnico, zato slednja vse do sredine leta 2013 bolnišnici ni priznavala vseh stroškov za tovrstne operativne posege, ki so do pacientov prijaznejši od klasičnih ali laparoskopskih operacij, a seveda tudi dražji. A Ferjanc pravi, da trditev zavarovalnice, da so kupili robota na lastno pest, ne drži.
Očitajo jim pridobitništvo
»Svet zavoda je sklep o nabavi potrdil vsaj dvakrat. Res je, da je predstavnik zavarovalnice v svetu temu nasprotoval, a večina članov v svetu, tudi tisti iz vrst ministrstva, je tak sklep podprla. Pravočasno smo zavarovalnico in nato tudi zdravstveni svet prosili, da nam priznajo višje stroške posegov. Prepričani smo namreč, da bi nam za posege, ki so nadstandardni, zavarovalnica morala priznati celoten strošek, a so se temu upirali na vse načine. Šele leta 2013 je prišlo do dogovora, pa še takrat so nam začeli plačevati višje zneske s 1. julijem, torej sredi in ne v začetku leta,« pojasnjuje Ferjanc, ki je prepričan, da je bolnišnica dolžna skrbeti za nabavo sodobnih aparatur in opreme za diagnostiko.
Direktorica celjske enote zavoda za zdravstveno zavarovanje Marina Senčar pojasnjuje, da zavarovalnica celjski bolnišnici od julija 2013 za robotske operacije plačuje približno 2400 evrov več od najdražje klasične ali laparoskopske, ki stane štiri tisoč evrov, medtem ko stane robotska operacija trenutno malo manj kot 6400 evrov. Še pred tem dogovorom je bolnišnica zavarovalnici izstavljala račune, kot da so opravili klasično operacijo raka prostate, razliko pa pokrila z donacijami. Teh so v prvih dveh letih v celjski bolnišnici zbrali za 170.000 evrov.
Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je pred leti v zvezi s tem dejal, da so za to, da bolnišnice kupujejo drage igračke brez soglasja zavarovalnice, potem pa se čudijo, ker jim ne priznavajo visokih stroškov, krivi predvsem člani sveta zavodov, ki da niso usposobljeni za nadzor bolnišnic, pa tudi ministrstvo za zdravje. In zdaj, ko so v celjski bolnišnici vendarle dosegli, da jim priznavajo vsaj stroške za robotsko kirurgijo prostate, je pred njimi še bitka za priznanje stroškov abdominalnih posegov in operacij na ledvicah.
»Smešno pri vsem tem pa je, da so na zavarovalnici ves čas zatrjevali, da gre pač za nadstandardne posege, medtem ko so na sodišču zatrjevali ravno obratno, da gre torej za standardne posege, in nam očitali pridobitništvo,« pravi Ferjanc.
Zavarovalnica želi zaščititi zavarovance
Pacientom, ki so zaradi tega, ker dogovora med bolnišnico in zavarovalnico tako dolgo ni bilo, sami za operacijo doplačevali 1500 evrov in se s tem tudi strinjali, je zavarovalnica sicer ta denar vrnila, a ta znesek kasneje pri obračunu celjski bolnišnici tudi odtegnila in ji posledično nakazala manj denarja. To je potrdil tudi Ferjanc, a hkrati dodal, da zavarovalnici na sodišču ni uspelo dokazati, da so to počeli z namenom pridobitništva, zato v 42 primerih bolnišnici tudi ne bo treba plačati pogodbenih kazni.
»Se je pa sodišče strinjalo, da zaračunavanje doplačil zavarovanim osebam ni bilo upravičeno. A to niti ni bil predmet spora, zato smo v začetku leta vložili skupno tožbo za 127 primerov, katere osnovni cilj pa ni izterjati plačilo pogodbene kazni od bolnišnice, temveč preprečiti, da se tovrstno neupravičeno zaračunavanje doplačil zavarovanim osebam nadaljuje in izvaja tudi pri preostalih izvajalcih. Verjamemo, da so nove metode zdravljenja dražje od klasičnih, vendar bolnišnica razlike v ceni ne bi smela prevaliti na zavarovane osebe, preden ji je to dejstvo uspelo dokazati zdravstvenemu svetu in s tem doseči višjo ceno,« pojasnjuje Senčarjeva.
Če bi namreč lahko izvajalci kar sami določali, katera njihova storitev je pokrita s ceno, ki jo plačuje zdravstveno zavarovanje, in katera ne, bi morali bolniki kmalu doplačevati za prav vsako zdravstveno storitev. »Že zdaj je teh primerov glede na pravice zavarovanih oseb bistveno preveč, naša naloga pa je, da zavarovance pred neupravičenim plačevanjem ali doplačevanjem za zdravstvene storitve zaščitimo,« pove Senčarjeva.
Ferjanc pa upa, da bo sodišče tudi v nadaljnjih postopkih odločilo v njihovo korist. »Ne nazadnje je tudi sam direktor zavarovalnice, ki je robotu najbolj nasprotoval, k nam na operacijo napotil že številne prijatelje, k nam prihajajo tudi politiki in številni drugi. Sploh pa robotska kirurgija še zdaleč ni samo »celjska zadeva«, saj je bilo pri nas operiranih tri četrtine pacientov iz drugih regij Slovenije. Mi smo nastavili samo hrbet,« sklene Ferjanc.
