Ključni možje Družbe za upravljanje bank (DUTB) so se znašli pod drobnogledom preiskovalnih organov. V Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) so nam namreč potrdili, da »vodijo predkazenski postopek v zvezi s poslovanjem posameznih odgovornih oseb v DUTB«. Preiskavo usmerja specializirano državno tožilstvo.
Predkazenski postopek temelji na naznanilih računskega sodišča, ki je marca izdalo negativno mnenje o poslovanju slabe banke. Po neuradnih podatkih preiskujejo dejanja članov upravnega odbora DUTB, med drugim tudi zaposlitev glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona v DUTB in njegov hkratni položaj partnerja oziroma solastnika v švedski svetovalni družbi Quartz+Co. Pri tem naj ne bi bilo dokazov, da se je Mansson izločil iz odločanja o najemanju svetovalcev v DUTB. Poleg Quartz+Co. naj bi bile sporne tudi storitve družb Quartz+Co in Zolfo Cooper iz Velike Britanije, ki so ju v DUTB izbrali brez zbiranja ponudb. Celo naslovnici njunih le nekaj strani dolgih študij naj bi si bili po neuradnih podatkih vizualno precej podobni.
Pod drobnogledom sporne svetovalne pogodbe
Spomnimo, DUTB je pogodbe s Quartz+Co. podpisoval kot po tekočem traku. Nakazila so se na tedenski ravni v letu 2013 gibala v višini več deset tisoč evrov. V oči so bodli tudi seznami storitev, ki jih je naročal DUTB. V prvi pogodbi je družbi Quartz+Co. za svetovanje pri vzpostavitvi slabe banke, prenosu slabih terjatev, pripravi na dokapitalizacijo bank in zagotavljanju podpore pri prestrukturiranju Cimosa namenil plačilo slabih 294.000 evrov na mesec. Veljavnost pogodbe, sklenjene aprila 2013, se je iztekla tri mesece pozneje, ker se sanacija bank še ni začela, pa so veljavnost pogodbe podaljšali. A DUTB pri dokapitalizaciji bank nikoli ni sodeloval, na prenos slabih terjatev je večinoma zgolj čakal, tudi postopki prestrukturiranja Cimosa so se zavlekli za več mesecev.
Policisti in tožilci bodo očitno vzeli pod drobnogled izplačila projektnemu menedžerju DUTB Jannetu Harjunpääju, finskemu državljanu, ki že od ustanovitve slabe banke velja za ključnega svetovalca Torbjörna Manssona. Harjunpää je do sredine lanskega leta plačila za svoje delo prejemal na račun svojega švicarskega podjetja Hansahandelshaus, skupno dobrih 144.000 evrov. Računsko sodišče je ugotovilo, da slaba banka »ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da je družba Hansahandelshaus opravila dogovorjene storitve«. Čeprav so v DUTB državnim revizorjem pojasnili, da »je bilo delo, ki ga je Harjunpää opravil prek švicarskega podjetja, stroškovno učinkovitejše«, je računsko sodišče ocenilo, da ni bilo tako in da so bili prejemki finskega svetovalca nesorazmerni glede na prejemke vršilcev izvršnih direktorjev DUTB. Poslovanje DUTB s podjetjem iz Švice je označilo za nepregledno.
Poslovanje podjetja Hansahandelshaus je zavito v tančico skrivnosti. Leta 2011 je imelo sedem milijonov evrov prometa, bilanc za poznejša leta pa ni objavilo. Ima okoli 16.000 evrov osnovnega kapitala, registrirano pa je na naslovu ene od davčnosvetovalnih družb. Podatkov o poslovanju podjetja ne želi razkriti niti Harjunpää. Četudi nekateri mednarodni poslovni registri med ocenjenimi letnimi prihodki podjetja navajajo zneske med devetimi in enajstimi milijoni ameriških dolarjev, je že aprila zatrdil, da »te številke niti približno ne ustrezajo resnici«.
Skrivnostno poslovanje Harjunpääjevega podjetja
Namige, da prek švicarskega podjetja posluje tudi s potencialnimi kupci terjatev od DUTB, je Harjunpää odločno zavrnil. »Ne jaz ne podjetje nimava poslovnih ali drugih povezav s katerim koli od ponudnikov za odkup premoženja v lasti DUTB,« je poudaril. Harjunpää ima na istem naslovu v Švici v lasti še eno podjetje, ki ga poročilo računskega sodišča ne omenja. Gre za podjetje CH Investorendienst. Še sredi junija nam je Harjunpää zatrjeval, da to podjetje ne posluje že več let in da je v postopku likvidacije, kar pa iz švicarskega registra ni bilo razvidno. Slaba dva tedna po tistem, ko smo na DUTB naslovili vprašanja, povezana s tem podjetjem, je bilo v registru že mogoče prebrati, da je podjetje CH Investorendienst v postopku pripojitve k podjetju Hansahandelshaus.
Računsko sodišče je po objavi revizije zahtevalo odzivno poročilo, v katerem mora vlada izkazati popravljalne ukrepe – med drugim poročati, kako je vzpostavila notranje kontrole, določila cilje in merila za presojo uspešnosti izvršnih direktorjev DUTB in katere pogoje morajo ti izpolniti za izplačilo variabilnega dela prejemkov, ki so dolgo časa burili duhove. Vladi je priporočilo tudi spremembe zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki jih je ta že sprejela, a je vprašanje, ali bo z njimi zadovoljila računsko sodišče. Z njimi je namreč DUTB še povečala pristojnosti in mu dala tudi poseben status v insolvenčnih postopkih. Ministrstvo za finance bo lahko, če bodo predlagane spremembe zakona potrjene, od DUTB zahtevalo kateri koli dokument ali informacijo, potrebno za opravljanje nadzora. A hkrati bo lahko slabi banki dajala le »splošna in abstraktna« navodila pri poslovanju.
