Po 126 letih je dokončno razjasnjena smrt nekdanjega avstro-ogrskega prestolonaslednika Rudolfa, edinega sina cesarja Franca Jožefa. 30. januarja 1889 so Rudolfa, ki je bil poročen z belgijsko princeso Stephanie in imel z njo hčer, v lovski koči Mayerling, 20 kilometrov od Dunaja, našli mrtvega skupaj z njegovo mlado ljubico, baronico Mario Vetsera. Do nedavna ni bilo povsem jasno, ali gre za dvojni samomor ali morda za politični umor. Zadeva je razvnemala domišljijo, pri čemer je svoje prispevalo tudi prizadevanje cesarskega dvora, da bi preprečili škandal. O tem romantičnem paru je bilo doslej napisanih tudi že veliko romanov in dram ter posnetih več filmov. Precej je bilo že zapisano tudi o trditvah cesarice Cite (1892–1889), žene Karla, zadnjega avstro-ogrskega cesarja, po katerih sta bila 30-letni Rudolf in 17-letna Marie Vetsera žrtev prostozidarjev in francoskih politikov, ki naj bi se bali, da jih bo prestolonaslednik ovadil, da so ga zaman poskusili pridobiti za zaroto proti očetu.
»Nisem se mogla upreti ljubezni«
Dokončna razrešitev uganke – samomor ali politični umor – se je skrivala v sefu neke dunajske zasebne banke. »Neki neznanec je leta 1926 v bančni sef shranil v usnje vezane dokumente, pisma in fotografije družine Vetsera,« je v teh dneh novinarjem zaupal govornik banke Schoellerbank. Do senzacionalnega odkritja so pred kratkim prišli nepričakovano ob pregledu sefa, ki ga že desetletja nihče ni odprl. Med papirji so bila tudi tri poslovilna pisma Marie Vetsera materi, sestri in bratu. Menda bodo pisma prihodnje leto na ogled na veliki dunajski razstavi osebnih predmetov Franca Jožefa ob stoletnici njegove smrti.
V pismu materi je Marie zapisala: »Draga mati, odpusti mi, kar sem storila. Nisem se mogla upreti ljubezni. Z njegovo privolitvijo bom pokopana ob njem. Bolj bom srečna v smrti kot v življenju.« Bratu je napisala: »Z drugega sveta bom bedela nad teboj.« Sestri pa: »Vse sem storila iz svoje svobodne volje.«
Cerkveni pogreb kljub samomoru
Zdaj torej ni več dvoma: Rudolfa, ki je bil drugače kot oče Franc Jožef napreden in liberalno usmerjen, niso ubili iz političnih nagibov. Najprej je prestolonaslednik ustrelil njo, potem pa še sebe. To se je zgodilo nekaj dni zatem, ko naj bi mu oče zagrozil, da ga bo razdedinil, če ne bo prekinil zveze z njo. Rudolf naj bi potem očetu dejal, da želi še zadnjič videti Marie, ki pa naj bi mu nato povedala, da je noseča z njim.
Cesar Franc Jožef se je ob bolečini, da je na tak način izgubil sina, še bal, da ga kot samomorilca Katoliška cerkev, ki je bila ena najpomembnejših opor monarhije, ne bo smela pokopati. Zato so morali zdravniki potrditi, da je Rudolf to storil v stanju »duševne neuravnovešenosti«. Družina Vetsera pa je morala dovoliti, da so prikrili, da je Marie umrla ob njem.
Morfij, alkohol, ženske…
Večina razlag je pojasnjevala Rudolfov samomor s slabimi odnosi s konservativnim očetom, ki se je skrival za zunanjimi formami in je s sinom lahko govoril skoraj samo o lovu, in pa z njegovo telesno načetostjo in depresijami, kar vse je bilo posledica jemanja morfija, pretiranega pitja alkohola in gonoreje.
Pravzaprav še vedno ni jasno, zakaj natančno je Rudolf naredil samomor. Gotovo ne zaradi duševne neuravnovešenosti, saj te ni mogoče razbrati iz pisma, ki ga je tik pred prostovoljnim skokom v smrt pisal Stephanie. Sicer je že svoji prejšnji ljubici Mizzi Caspar spomladi 1888 predlagal skupni samomor, a ta nanj ni pristala. Nekaj mesecev pozneje pa je srečal Marie Vetsera. Z ženo Stephanie, s katero se je moral na očetov pritisk poročiti leta 1881, je dejansko prenehal živeti leta 1883.