Za doseganje odmevnih rezultatov v športu že dolgo ne zadostujejo nadarjenost, trma in dobre delovne navade. Mejo med uspehom in porazom določajo številni dejavniki, med katerimi imajo vse večjo veljavo najmodernejša programska oprema in druga elektronska pomagala. Na tem področju v veliki meri orjejo ledino športne panoge, kjer se obrača največ denarja. Mednje lahko zagotovo uvrstimo nogomet, kjer je za analizo tekmecev in spremljanje napredka igralcev že dolgo časa v uporabi zmogljiva informacijska tehnologija. Za izrazito naklonjene tehnološkim novostim so se izkazali v Nemčiji, kjer nekateri klubi med treningi uporabljajo v drese in žoge vgrajene senzorje, napredna programska oprema pa podatke nato v realnem času analizira in jih v obliki grafov ter diagramov pošlje na tablične računalnike trenerskega štaba.
Še korak dlje so naredili pri nemškem velikanu Borussii Dortmund. Klub slovenskega reprezentanta Kevina Kampla je pred tremi leti javnosti predstavil nov način treninga, pri katerem igralec ne potrebuje pomoči trenerjev ali soigralcev, saj vlogo teh prevzame naprava, imenovana footbonaut. Nogometaš se postavi v 14 kvadratnih metrov velik ograjen prostor, nato pa mu naprava z vseh smeri pošilja žoge. Naloga nogometaša je, da v najkrajšem možnem času pošlje žogo v eno od 64 zadanih tarč, s čimer pili svojo tehniko in reakcijski čas. Pri tem velja poudariti, da gre pri footbonautu za relativno novo tehnologijo, temu primerna pa je tudi njegova cena, ki se giblje med 2,2 in 3,2 milijona evrov.
A športnikom in klubom so na voljo tudi precej cenejše tehnološke stvaritve. Mednje sodijo elektronska očala spletnega giganta Google, ki jih je v lanski sezoni med prvenstvenimi tekmami nekajkrat uporabil pomočnik trenerja madridskega Atletica German Burgos. Argentinec je na svoja očala vsakih 30 sekund prejemal kopico koristnih statističnih podatkov – vse od števila strelov proti golu, posesti žoge, števila točnih in netočnih podaj do dobljenih ter izgubljenih dvobojev. »Očala so sijajna in izjemno koristna za trenerje. To je prihodnost nogometa,« navdušenja nad napravo ni skrival German Burgos.
Vsaka najmanjša informacija pomeni prednost pred konkurenco
Med kopico tehnoloških pomagal, ki so danes na voljo v vrhunskem športu, sodijo tudi očala, ki natančno merijo, kam je usmerjen športnikov pogled. Naprava se večinoma uporablja v tržne namene, a je po besedah Mihe Gamsa iz podjetja Oculus, ki trži storitve omenjenih očal v Sloveniji, prav tako uporabna na področju športa. »Preprosto rečeno je z očali mogoče izmeriti, kam uporabnik usmerja svoj pogled. To počne s pomočjo infrardeče kamere, ki sveti v oko in nato gleda njegov odboj. V športu je bilo že ogromno raziskav narejenih na temo tega, kam športnik gleda, na kakšen način to počne, kako zaznava okolico,« pojasni Miha Gams.
Podjetje je pred dvema letoma pred začetkom košarkarskega evropskega prvenstva v Sloveniji sodelovalo z našo izbrano vrsto, z očali pa so med drugim ugotavljali, koliko prostih soigralcev reprezentanti opazijo med igro, ali je igralčev pogled usmerjen proti košu, ali igralec nasprotnika opazuje v noge ali v boke. »Naša naloga je bila, da smo zbrali podatke in jih posredovali reprezentanci, tam pa so nato ob pomoči športnih psihologov in trenerjev izdali priporočila igralcem, kako izboljšati svojo igro,« pove Gams in doda, da je bilo takratno sodelovanje predvsem promocijske narave, da pa se bo uporaba očal v športu v prihodnje zagotovo zgolj še povečevala. »Zadeva ima za zdaj še vedno eksotični pridih, vendar verjamem, da je že napočil čas za takšne naprave. V športu je že vse tako zelo naštudirano, da vsaka najmanjša pomoč ali dodatna informacija pomeni prednost pred konkurenco. Omenjena tehnologija bo v prihodnosti zgolj še prepoznavnejša, dostopnejša, dojemalo se jo bo kot nekaj povsem vsakdanjega.«
Brez elektronskih pomagal kmalu ne bo več mogoče trenirati
Opravljanje svojega dela brez pomoči tehnološki pripomočkov pa si že zdaj ne more predstavljati košarkarski trener in nekdanji slovenski selektor Boris Zrinski. Izkušeni strateg si je v lanski sezoni zadal nalogo, da pri svojem delu ne bo več uporabljal papirja, in za zdaj mu to zelo dobro uspeva. »Klasične metode snemanja in obdelave videoposnetkov, ki se jih nato prenese na računalnik, pri meni odpadejo. Zdaj lahko s pomočjo aplikacij in tabličnega računalnika že med treningom igralcem pošljem nekatere informacije na njihov spletni naslov, tako da si lahko razne ugotovitve in napake, ki jih počno, pogledajo takoj, ko pridejo domov,« pojasnjuje Boris Zrinski.
Zrinski, ki tudi vodi seminarje na temo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v športu, opaža, da zanimanje trenerjev za uporabo elektronskih pripomočkov in programske opreme obstaja, a se številni novosti enostavno ustrašijo. »Večina trenerjev res še dela po starem kopitu, vendar verjamem, da bo prišel čas, ko se brez elektronskih pomagal našega dela preprosto ne bo več dalo opravljati. Tu mislim predvsem na različna mednarodna prvenstva in nastope na višji tekmovalni ravni, ko je ritem tekem izjemno zgoščen. Trenerjem bo zmanjkalo časa, če si ne bodo pomagali z IKT.« Zrinski za zdaj prisega predvsem na tablični računalnik in različne aplikacije, je pa v preteklosti med treningi že uporabil 3D-kamere in 3D-televizorje. Kljub vsej poplavi tehnologije v športu je po njegovem mnenju bojazen, da bi trener zaradi tega nekoč postal pogrešljiv, povsem odveč. »Verjamem, da je do tega še precej dolg korak. Predvsem v kolektivnih športih mislim, da bo trener še lep čas imel glavno besedo in ga naprava ne bo mogla zamenjati.«
Kljub pozitivnemu prispevku bi bilo tehnologije lahko manj
Najnovejšim tehnološkim dognanjem skuša slediti tudi teniški igralec Blaž Kavčič, ki ima v zadnjem obdobju priložnost preizkušati tako imenovani pametni lopar. Tega že uporabljajo nekateri teniški asi, kot so Rafael Nadal, Carolina Wozniacki in Jo-Wilfried Tsonga. »Lopar se po teži in obliki v ničemer ne razlikuje od drugih, vendar pa v ročaju skriva čip, ki med igro šteje bekhend in forhend udarce, servise ter smeše in tudi, kje se žogica dotakne loparja. Stvar se bo verjetno še naprej razvijala in bo vse bolj uporabna,« ocenjuje Blaž Kavčič.
Ljubljančan se za konec dotakne še v javnosti nekoliko bolj poznane tehnologije sokoljega očesa, ki se v tenisu uporablja že nekaj let. »Mislim, da je tenis zaradi tega izgubil kanček svojega čara. Tudi za sodnike se mi zdi, da zaradi tega sodijo nekoliko slabše, da so nekoliko zaspali in govorijo zgolj še trenutni izid. Vendar je prav tako res, da ko se igra za pomembno točko in si oškodovan, si še kako želiš, da bi bilo na igrišču sokolje oko,« pravi 28-letnik, ki priznava, da navzočnost tehnologije v športu prinese obilo pozitivnega, a bi si sam raje želel, da bi je bilo v tenisu nekoliko manj.
