V zameno za oglase so oglaševalci s piškotki in drugimi tehnologijami dobivali podatke o brskalnih navadah uporabnikov, njihove osebne podatke in informacije o njihovih življenjih. Eden najbolj znanih zapisov na to temo je iz leta 2012, kjer je trgovina vedela za nosečnost stranke, še preden je to sama povedala komurkoli.
A se je nato plima brezplačnosti obrnila in uporabniki so se vedno bolj začeli zavedati težav, ki jih predstavljajo zbirke njihovih osebnih in prometnih podatkov na neznanih lokacijah. Eden od najbolj problematičnih fenomenov je zagotovo filtrirni mehurček, v kateremu algoritmi vsebino prilagajajo uporabniku in mu tako prikazujejo izkrivljeno podobo sveta.
Zaradi spremembe vedenja potrošnikov, pritiskov interesnih skupin in politike ter vedno večjega splošnega zavedanja o pomembnosti osebnih podatkov so se na trgu začele dogajati spremembe.
Predvsem manjša podjetja so prepoznala prednosti spoštovanja uporabnikove zasebnosti in svoj prodajni model zasnovala okrog varovanja osebnih podatkov in spoštovanja uporabniške zasebnosti. S tem so se logično odpovedala valuti, s katero so dosedaj z vezano trgovino plačevala vzdrževanje storitev, a hkrati zavarovala za potrošnika vedno bolj pomembno zasebnost in njegove osebne podatke.
A kako to pojasniti uporabniku, ki bi še naprej rad svetovni splet in ostale digitalne storitve uporabljal brezplačno? No, predvsem to zavisi od uporabnika samega. Če vam plačevanje z osebnimi podatki in brskalnimi navadami ustreza, potem s tem nadaljujte in uporabljajte storitve, kjer vam ne bo treba seči v denarnico.
A če bi se radi obnašali odgovorno in svoje osebne podatke ter brskalne navade obdržali zase, potem z denarjem podpirajte storitve in produkte, ki cenijo vašo zasebnost in hočejo od vas samo denarno plačilo za opravljeno storitev.
