Dravsko-pomurska gazela Boxmark Leather se med šestimi finalistkami iz leta 2001, ko je prvič potekal izbor zlate gazele, izkazuje za najtrdnejše hitro rastoče podjetje. Pred 14 leti je bil za zlato gazelo prepoznan Engrotuš, sicer gazela savinjsko-zasavske regije, ki pa se zadnjih nekaj let ubada z različnimi težavami. Srebrna gazela je bil Eurotek, tedaj gazela južne Slovenije, bronasta pa gorenjska gazela Saxonia Franke.

Gazela osrednje Slovenije je bilo podjetje Energogroup, prva primorska gazela pa Danieli Systec Technology, tedaj še Systec System Tehnology, medtem ko je bilo za dravsko-pomursko gazelo prepoznano podjetje Boxmark Leather. Podjetje iz Kidričevega, ki je vse od svoje ustanovitve skoncentrirano na proizvodnjo usnjenih sedežnih prevlek za avtomobilsko industrijo, je lani ustvarilo dobrih 130 milijonov evrov prometa, za letos pa so načrtovali 5-odstotno rast, vendar so jo po besedah Marjana Trobiša, direktorja, presegli že v prvi polovici leta.

Nov zagon je podjetju dalo prestrukturiranje med letoma 2008 in 2009, ko so v vizijo kot enega od nosilcev nadaljnje rasti zapisali razvoj. Tako njihove usnjene izdelke zadnja leta srečujemo v letalski, ladjedelski, železniški industriji, zadnje mesece pa so s kolekcijo Xtreme Outdoor prisotni tudi na področju zunanjega pohištva. Podjetje, ki je še konec 2014 zaposlovalo 1572 ljudi, je letos zaposlilo že več kot 300 ljudi, do konca leta jih bodo še nekaj deset. Spomnimo, da je Boxmark Leather konec maja proizvodnjo zagnal tudi v nekdanjih prostorih Mure v Murski Soboti in zaposlil 120 ljudi, med njimi pretežno nekdanje Murine šivilje.

Prva primorska gazela je bilo podjetje Systec System Technology, ki ga zadnja leta vodi Arno Ivančič. Systec ostaja specializiran za avtomatizacijo procesov in s tem povezane dejavnosti. Podjetje je v 100-odstotni lasti skupine Danieli in je še vedno 100-odstotni izvoznik. »V zadnjih 15 letih globalizacija ni prinesla samo razpoložljivosti dobrin, znanja, trga, ampak je na stežaj odprla tudi vrata konkurenci storitev. Glede na to, da je obdavčenost dela enaka, ne glede na to, ali je inženirsko delo za tujega naročnika opravljeno doma ali v tujini, lahko sklepamo, da država našega dela ne razume,« opozarja Ivančič. Glavnino poslov še vedno opravijo z Azijo in v državah Bližnjega vzhoda. Leto 2014 so zaključili s 25 zaposlenimi in 1,5 milijona evrov prometa.

»Štirinajst let je predolga doba, da bi nekomu ostalo v spominu, da smo bili primorska gazela. Še posebej zato, ker se na lokalnem trgu kot ponudniki storitev ne pojavljamo. Bo pa ta naziv vedno krasil našo steno kot nagrada za poslovni uspeh,« med drugim razmišlja Arno Ivančič. jpš