Postojnska občina je napovedala, da bo vložila tožbo proti družbi Postojnska jama. Tako naj bi skušala doseči izplačilo dividend, saj potrebuje denar za odplačilo posojila, s pomočjo katerega je postala solastnica Postojnske jame. »Odgovorno lastništvo pomeni, da gre prvi dobiček v mošnjiček in ne v zapitek,« komentira spor z občino o delitvi lanskega dobička Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora in direktor družbe Postojnska jama.
Pred petimi leti sta novi lastnici ob nakupu družbe Postojnska jama od Istrabenza podpisali delniški sporazum, v katerem sta se dogovorili, da prvi dve leti za dividende ne namenita več kot 25 odstotkov čistega dobička iz tekočega poslovanja, razliko v pozitivnem poslovanju pa preneseta naprej za naložbe. Postojnska jama, ki je v 74,9-odstotni lasti družbe Batagel & Co. in 25,1-odstotni lasti občinskega podjetja Postojna turizem, ima danes za 10,8 milijona evrov zadržanih dobičkov iz minulih let. Upravni odbor z občinskim predstavnikom je tudi za leto 2014 soglasno sklenil, da dobiček v višini 2.695.000 evrov ostane nerazporejen.
Občina Postojna je v minulih letih v proračun od dividend dobila 275.500 evrov. Vodstvo občine je na julijski skupščini podalo nasprotni predlog, v katerem je zahtevalo delitev 3,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička; od tega bi občina, ki potrebuje 300.000 evrov za obresti in letno anuiteto posojila, s katerim je pred petimi leti kupila svoj delež od Istrabenza, dobila 800.000 evrov. Marjan Batagelj se z izplačilom dividend ne strinja, ker bi denar namenil za obnovo hotela Jama in druge naložbe.
Župan pristal na 27.000 evrov
»Nikakor ne bomo najemali posojila za to, da bi izplačevali dividende. Razumen gospodar najame posojilo za naložbo, ki mu bo v prihodnosti prinesla tako dodano vrednost, da bo lahko pokril vse stroške poslovanja, vključno z obrestmi in glavnicami,« je poudaril Batagelj. Nespodobni predlog občinarjev o delitvi dobička za poplačilo posojila oziroma tekočo porabo, ki ne pripomore k razvoju jamskega turizma, ocenjuje za tipičen primer tajkunizacije. Poleg tega se bo s prenovljenim hotelom po njegovih besedah število nočitev povečalo za 30.000 gostov, iz česar si lahko občina obeta nov izkupiček od pobranih turističnih taks in nove zaposlitve.
Župan Igor Marentič je v četrtek na javni televiziji pristal na prvotni Batageljev predlog, da 3,2 milijona evrov zadržanega dobička ne razdelijo med delničarje, ampak v skladu z zakonskimi določili za (minimalne) dividende namenijo le štiri odstotke tekočega dobička. Podjetje Postojna turizem bi tako dobilo 27.000 evrov in ne 55.000 evrov, kot je župan na hitro izračunal v studiu, Batagel & Co. pa 91.000 evrov. Skupščina bo o takšni delitvi denarja odločala ob novem sklicu.
Na občini na naša vprašanja, ali je spor po televizijskem soočenju po njihovem končan, niso odgovorili. Mogoče pa je pričakovati, da bo občina na sodišču izpodbijala skupščinski sklep, po katerem so podaljšali pooblastilo upravnemu odboru za nakup lastnih delnic v imenu in za račun Postojnske jame za tri leta za največ 96,5 evra oziroma maksimalno 3,2 milijona evrov. V občinskem uradu so namreč prepričani, da bi ustanovitev sklada lastnih delnic zmanjšala občinski lastniški delež.
Batagelj pravi, da je to čisti populizem občine in nepoznavanje prava. »Prvič, ker se po zakonskih predpisih mora vse delničarje obravnavati enakopravno in pravično, torej se kontrolni delež občine ne more zmanjšati. Drugič, ker je to legitimna pravica uprave in tak sklep skupščina lahko izglasuje, in tretjič, občina govori in obtožuje za stvari, ki se sploh še niso zgodile, pa čeprav bi se lahko, saj je tak sklep veljal že tri leta. Ni pa bilo potrebe za uveljavitev, tako kot je lahko ne bo niti v prihodnje,« je povedal za Dnevnik.
Mimo TIC se pelje 100.000 turistov
Občina Postojnski jami še očita, da ne sodeluje oziroma ne oglašuje drugih gostinskih ponudnikov v regiji, Batagelj pa pojasnjuje, da je Postojnska jama, kjer imajo tudi svojo kulinarično ponudbo, gospodarska družba zasebnega prava. »Ponudniki gostinskih storitev in namestitvenih zmogljivosti nas obravnavajo, kot da smo neka javna institucija, ki bi to morala početi. V Postojni imamo več turističnoinformacijskih centrov (TIC) in regionalno destinacijsko organizacijo in to javno funkcijo oglaševanja za vse morajo opravljati oni. Tudi za Postojnsko jamo. Ko smo na občini vprašali, zakaj ne objavljajo naših novic na njihovi spletni strani, smo dobili pisni odgovor, da ločujejo javne vsebine od zasebnih. To je tudi prav, le dosledni naj bodo,« je dejal Batagelj. Navsezadnje se je mimo postojnskih turističnoinformacijskih centrov, vsaj tistega pri Mercatorjevem trgovskem centru, zgolj v mesecu juliju v jamo peljalo 100.000 turistov.