Hrvaška bi na športnih stavnicah sicer veljala za varno naložbo. Kockasti tolikšne enotnosti, kot jo beležijo v obdobju nove prisluškovalne afere in vojaške parade, namreč ne pomnijo. Tudi zato s sestavo svojega moštva ne bi imeli večjih težav. Tekme bi se zagotovo udeležil ves hrvaški politični vrh, vrv bi vlekli vsi po vrsti – od Kolinde Grabar Kitarović in Iva Jospiovića prek Zorana Milanovića in Tomislava Karamarka do Jadranke Kosor, Gordana Jandrokovića in Iva Sanaderja. Ker pa taktika v tem vaškem športu ni v prvem planu in so pri reševanju tako pomembnega vprašanja potrebne predvsem mišice, bi morala Hrvaška na svojo stran pridobiti vsaj še upokojenega nogometaša Josipa Šimunića, glasbenika Marka Perkovića - Thompsona ter najbolj srborite pripadnike navijaških skupin Torcida in Bad Blue Boys.

Zaradi ranjenega intelekta bi Slovenija dvoboj pričakala v podrejenem položaju in brez prvega zvezdnika, ki bi na dan srečanja verjetno kosil travo. Bi pa udeležbo na »tekmi vseh prihodnjih generacij« poleg Jerneja Sekolca in Simone Drenik, ki sta svojo neizmerno pripravljenost za reševanje sporov že napovedala v telefonskih pogovorih, zagotovo potrdili Zmago Jelinčič, Joško Joras in brata Podobnik, kar bi moralo slovenske navijače navdati z optimizmom – vsi našteti borci za južno mejo namreč zelo dobro poznajo pasti nevtralnega terena ob Dragonji. S prihodom mladcev iz skupine Tukaj je Slovenija, hervardov z Andrejem Šiškom na čelu in najbolj glasnih green dragonsov pa bi slovenska ekipa pridobila tudi moč. Ali bi za vrv poprijeli tudi bodibilderji iz SDS s svojo mednarodno izpostavo iz Žirov, je v tem trenutku težko napovedati, saj je postala formacija velikega vodje po glasovanju o zakonih o fiskalnem pravilu in o prikritih grobiščih povsem nepredvidljiva.

Transparentnost postopka v tem primeru ne bi smela biti vprašljiva, saj bi jo zagotovili z neposrednim prenosom javnih radiotelevizij s te in one strani meje, za regularnost tekme pa bi poskrbela skupina tujih neodvisnih sodnikov v sestavi Jakov Fak, Jurica Golemac, Ivana Šundov in Matjaž Kek. Pravila te provincialne igre med prijateljskima državama pa bi bila povsem jasna: kdor bi na svojo stran oziroma prek mostu čez Dragonjo povlekel nasprotno ekipo, bi mu pripadel ves Piranski zaliv, poraženemu moštvu pa teran. V primeru, da bi se vrv nepričakovano pretrgala, bi morala odgovornost prevzeti Srbija.