V to jih pravzaprav silijo oblasti doma in v Bruslju, ki so v zadnji epizodi političnega in ekonomskega mrcvarjenja Grčije še enkrat dokazale, da se Evropa že nekaj časa nezadržno oddaljuje od »obljubljene dežele«. Politika varčevanja je mnoge oropala kariernih možnosti. Visoka izobrazba že nekaj časa ni več izhodišče za uspešno kariero ali zagotovilo za dober zaslužek. Mladi so postali ujetniki začaranega kroga brezupa, katerega glavni tvorci so prazne obljube politikov in vsenavzoči populizem. Delovnih mest ni, prav tako ne jasnih znamenj, da bo kmalu drugače. Brez dela je skoraj vsak četrti Evropejec, mlajši od 30 let.
»Velika izseljevanja nujno kažejo nezadovoljstvo z zapuščeno državo,« je že v začetku 19. stoletja doumel slavni ekonomist Thomas Malthus. Izrek velja tudi za Slovenijo, kjer je nezadovoljstvo mladih podobno kot v Evropi povezano z dogajanjem v politiki in na trgu dela. Brezposelni je skoraj vsak peti mladi Slovenec. Veliko tistih, ki jim uspe izposlovati si več kot minimalno plačo, je prisiljenih to početi v tej ali oni obliki prekarnega dela. Postati del kaste direktorjev podjetij z enim zaposlenim, brez plačane bolniške, dopusta, kaj šele božičnice ali regresa, verjetno ni visoko na seznamu želja mlajših generacij. Sicer tradicionalno zapečkarski Slovenci, ki se neradi selijo že med mesti znotraj države, se posledično v vse večjem številu odločajo za novo življenje onkraj mej Slovenije – bodisi v neposredni bližini, denimo v Celovcu, Gradcu, bodisi drugod po Evropi in svetu.
Kje je končni cilj, očitno niti ni tako pomembno, bistveno je predvsem, da ni v domovini. Lani so se Slovenci v iskanju novega doma razselili v 92 držav. Večina sodi v starostno skupino od 20 do 39 let. Najbolj ob tem skrbi dejstvo, da se število emigrantov veča. Leta 2010, po osemodstotnem znižanju BDP, se je iz Slovenije odselilo »komaj« 1516 državljanov, starih med 20 in 39 let. Vsako leto zatem je število višje. Lani je odšlo na tuje že 3842 Slovencev iz omenjene starostne skupine. Negativni trend se nadaljuje tudi letos, čeprav slovensko gospodarstvo že drugo zaporedno leto raste.
Z vidika posameznika je emigracija, četudi običajno pogojena z nujo in ne samo željo, dobra rešitev. To dokazujejo številni Slovenci, ki so postali uspešni v tujini. Danes imajo delo, višjo plačo in razširjena obzorja. S stališča države, zlasti majhne Slovenije, ki nima na voljo veliko naravnih virov in je zatorej toliko bolj odvisna od človeških virov, je množično odseljevanje mladih izredno slabo. Eksodus lahko prepreči le vrnitev zaupanja v politiko in njene voditelje, ki so z vihtenjem varčevalskega biča nad pleči vlečnih konj slovenskega gospodarstva mimogrede ubili upe številnih mladih.