Papež Frančišek je pred dvema letoma ljubljanskega in mariborskega nadškofa Antona Stresa in Marjana Turnška odstavil s položaja, ker naj bi s finančno tveganimi odločitvami prispevala k finančnemu zlomu mariborske nadškofije. Zlasti Stresova odgovornost naj bi bila velika, saj se je podpisal pod ključne odločitve, ki so omogočile finančno hudo tvegane posle. Nadškofa sta se morala po pozivu Rima upokojiti, se umakniti iz javnega življenja in oditi v izolacijo, kjer sta bila natanko leto dni, do 31. julija 2014. Stres jo je večinoma preživel v Parizu, Turnšek v Stični. Škofovskih znamenj – škofovske palice, pokrivala in škofovskega križa – od 31. julija 2013 nista smela nositi, v javnosti sta si lahko nadela le škofovski prstan. Odstranjena sta bila tudi iz Slovenske škofovske konference, ki odloča o vseh pomembnejših cerkvenih zadevah.

Po 31. juliju lani, ko jima je prenehala enoletna izolacija, sta lahko upokojena nadškofa Stres in Turnšek pomagala »pri delu in življenju slovenske Cerkve«, kot so se takrat izrazili v Slovenski škofovski konferenci. Od včeraj pa se smeta – tako je odločila kongregacija za škofe – brez omejitev vključiti tudi v pastoralno in drugo življenje Cerkve, »kot to predvidevajo splošna in posebna določila«, sta sporočila ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl (Zore je postal ljubljanski nadškof 23. novembra lani, medtem ko je Cvikl prevzel Turnškov položaj v mariborski nadškofiji 26. aprila letos).

Škofovski službi nista več ovirani

Ob tem se postavlja vprašanje, ali Stresova in Turnškova vrnitev v pastoralno in drugo življenje Cerkve pomeni, da sta oprana vsakršne krivde za finančni škandal mariborske nadškofije, da sta spet lahko člana Slovenske škofovske konference (SŠK) in da smeta znova nositi tudi škofovska znamenja.

Po besedah tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference Tadeja Strehovca bosta lahko Anton Stres in Marjan Turnšek odslej vodila različne slovesnosti, med njimi tudi birmovanje. Če bosta v okviru konference vodila kakšno komisijo, pa bosta lahko ponovno tudi člana SŠK. Profesor cerkvenega prava Borut Košir pravi, da ni običajno, da bi bili upokojeni škofje člani škofovske konference, da pa vsekakor drži, da po zadnji odločitvi Rima »njuna škofovska služba ni več ovirana«. To pomeni, da bosta lahko v javnosti nastopala kot škofa z vsemi škofovskimi znamenji, in sicer v dogovoru s krajevnima škofoma, torej nadškofoma Zoretom in Cviklom. Zadnje leto sta namreč lahko nastopala le kot duhovnika.

Finančne težave mariborske nadškofije so se, kot je znano, začele v drugi polovici leta 2011, ko sta cerkvena holdinga Zvon Ena in Zvon Dva razglasila insolventnost, kmalu zatem je šla v stečaj nadškofijska družba Gospodarstvo Rast, ki ju je obvladovala. Stres je 31. julija 2013 ob svojem odstopu med drugim zatrdil: »Škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo. Pri upravljanju Zvonov nisem sodeloval in to tudi ni bila moja pristojnost. Kljub temu me od vsega začetka kriza mariborske nadškofije močno teži. Zaradi tega bremena sem tudi sam čutil, da svoje službe ne morem izvrševati tako, kot je potrebno v teh zelo težkih časih za našo Cerkev in za celotno slovensko družbo.« Nadškof Turnšek je pred odhodom v enoletno izolacijo poudaril, da je odstopil »v iskrenem prepričanju, da lahko ta gesta pripomore k prečiščenju razmer v Cerkvi na Slovenskem in zagotovi njenim predstavnikom večjo oznanjevalno in pričevanjsko moč v procesu nove evangelizacije sredi težavnih slovenskih družbenih razmer«. So se razmere v slovenski Cerkvi izboljšale do te mere, da upokojena nadškofa ne bosta več ovira za njeno prečiščevanje?

Mariborska afera brez prečiščenja in epiloga

Afera mariborska nadškofija še ni doživela niti prečiščenja niti epiloga. Konec lanskega leta je bila uvedena sodna preiskava zoper Franca Krambergerja, ki je bil mariborski nadškof metropolit pred Marjanom Turnškom. Preiskava je povezana s sporno prodajo delnic Mladinske knjige založbe leta 2004, pri kateri je mariborska nadškofija na lahek način zaslužila 1,3 milijona evrov, Krambergerjev pomočnik pa je bil takrat Anton Stres. Po naših informacijah nikakor ni izključeno, da ne bo moral na sodno klop sesti tudi zdaj vsaj do neke mere rehabilitirani upokojeni nadškof Stres.